Izhodni covidni zakon narekuje rešitve

Po nujnem postopku je državni zbor sprejel izhodni covidni zakon, katerega cilj je – tako minister za zdravje Danijel Bešič Loredan – zajezitev širjenja in blaženje posledic covida-19 ter zagotavljanje prožnosti zdravstvenega sistema. Zakon je osnova za skrajšanje čakalnih dob in večjo dostopnost zdravnikov na primarni ravni, ureja pa tudi nekatere najširše razmere v zdravstvu. Spreminja osem drugih zakonov in odstopa od določb še sedmih zakonov. Večina določb velja do konca leta 2023, nekatere do konca leta 2024 z možnostjo podaljšanja za največ leto dni. Za takrat, torej za leto 2024, pa je vlada že pred časom napovedala širše spremembe za rešitev zdravstva. 

Podatki OECD: premalo kadra in denarja

Izhodni covidni zakon je nabor številnih ukrepov za normalno delovanje našega zdravstva, ki je bilo kadrovsko in finančno podhranjeno že pred izbruhom pandemije covida-19. Dobri dve leti izrednih razmer sta ga pahnili na rob izčrpanosti in vtisa brezizhodnosti, ki mu mednarodni podatki dajejo pravi okvir. Slovenija močno zaostaja po deležu zaposlenih v zdravstvu za državami OECD, prav tako po izdatkih za zdravstvo.

OECD ocenjuje, da je zaradi pandemije treba povečati izdatke za zdravstvo za pet odstotkov na prebivalca. Slovenija, kjer se javno zdravstvo financira iz zdravstvenih prispevkov in dopolnilnega zavarovanja, bo zdravstvu do konca leta 2024 namenila še 225,7 milijona evrov iz proračuna. Zakon, ki prinaša to in številne druge spremembe, je spisan na 92 straneh.

Ukrepi proti covidu-19

Do konca leta 2024 se bomo v Sloveniji lahko brezplačno cepili proti covidu-19 in proti gripi. Učenci in dijaki bodo še naprej prejemali teste za samotestiranje, in sicer do deset na mesec. Če se bomo okužili, bomo morali biti v izolaciji. Na podlagi hitrih antigenskih testov ali PCR-testov bodo izolacijo predpisali družinski zdravniki, nadomestilo dohodka v višini 80 odstotkov lanske plače bo kril delodajalec. Zdravstveni delavci, ki bodo neposredno delali z obolelimi za covidom-19, bodo prejemali denarni dodatek. Dodatna sredstva so pripravljena tudi za specifične oblike zdravljenja covida, kot je zdravljenje s kisikom in podaljšana obravnava bolnikov, za modeliranje gibanja virusa pa bo dodatno plačan NIJZ.

Za večjo dostopnost do zdravstvenih storitev

Zakon prinaša možnost vzpostavitve ambulant za neopredeljene zavarovane osebe, ki bodo ustanovljene v tistih zdravstvenih domovih, kjer so že vsi zdravniki polno obremenjeni in ne morejo vpisovati novih pacientov. Brez družinskega zdravnika je bilo julija več kot 75.000 ljudi, kar je tretjino več kot pol leta prej. Zaradi slabih delovnih razmer in razmeroma nizkega plačila se mladi zdravniki tudi na zadnjem razpisu niso odločili v večjem številu za družinsko medicino. Zakon tako uvaja stimulacijo 1000 evrov bruto na mesec za zdravnika, ki bi se odločil za družinsko medicino.

Covid-19 je po vsem svetu in v Sloveniji povzročil razmah duševnih motenj, o katerih se predvideva, da bodo še naraščale, kot so naraščale tudi po gospodarski krizi leta 2008. Zakon zato predvideva sredstva za 70 novih specializacij iz klinične psihologije, ki naj bi čez nekaj let okrepile delovanje centrov za duševno zdravje otrok in odraslih.

Skrajševaje čakalnih dob do konca 2024

Epidemija je še dodatno podaljšala čakalne dobe. Skrajševanja se zakon loteva z obsežnim 14. členom, v katerem je predvideno, da bodo javni zdravstveni zavodi in koncesionarji delali dodatno po podjemnih pogodbah, s čimer bo izenačeno plačilo v javnih zavodih in pri zasebnikih. ZZZS kot plačnik bo izvajalcem plačal storitve po realizaciji in ne več po »planu«. Če javnemu sektorju ne bo uspelo zadostno skrajšati čakalnih dob do marca 2023, se jim bodo takrat lahko pridružili pri skrajševanju še čisti zasebniki. Vsi skupaj bodo lahko izvedli največ 30 odstotkov storitev v neki dejavnosti več kot prejšnje leto, po tem bo minister dejavnost ustavil. Ukrep velja do konca leta 2024 z možnostjo podaljšanja za šest mesecev.

Za normalno delovanje zdravstva

Niz ukrepov je namenjenih ohranitvi zdravstva nad vodo. Na kadrovskem področju je to znižanje ravni znanja slovenskega jezika, s čimer naj bi olajšali prihod tujim zdravstvenim delavcem. Za diplomirane medicinske sestre, diplomirane babice in magistre farmacije bo odslej zahtevana minimalna raven B2, za tuje zdravnike pa ostaja raven C1 v ustnem delu, a se vsebina izpita zoži na strokovni jezik, pri pisnem delu izpita pa je zahtevana raven B2. Za občasno in začasno delo zdravnikov v Sloveniji preizkus znanja jezika ni potreben; delodajalec mora poskrbeti za komunikacijo s pacientom v slovenskem jeziku.

Na finančnem področju prinaša zakon podaljšanje plačilnih rokov na 60 dni, razen za lekarne, začasno uvaja oprostitev plačila DDV pri uvozu in domačem blagu v povezavi s covidom-19 in z begunci iz Ukrajine ter oprostitve posebnega davka na delo po podjemnih pogodbah.

Zakon predvideva pohitritev izdaje dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti, kjer so v času covida nastali zastoji. Posega tudi na gradbeno področje, kjer za pohitritev izpušča izvedbo projektnih natečajev za gradnjo objektov za zdravstvo.