Po podatkih sledilnika za covid-19 so v ponedeljek v Sloveniji opravili 4842 PCR-testov in 47.109 hitrih antigenskih testov ter potrdili 918 novih okužb. Delež pozitivnih na PCR-testih je bil 19-odstoten. Skupno število aktivnih primerov znaša 10.444.

Novinarsko konferenco si lahko ogledate tu: 



Vodja svetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović je v luči dogajanja z AstraZeneco poudarila, da po začetku široke uporabe vsakega cepiva strokovnjaki skrbno spremljajo morebitne stranske učinke. Podatke zbirajo po vsem svetu, saj je posamezna država lahko premajhna, da bi s številom prebivalcev neželeni učinek sploh lahko zaznala. Sistem poročanja je zato organiziran po vsem svetu prek regulatorskih organov. Za Evropo je za to zadolžena Evropska agencija za zdravila (Ema), na svetovni ravni pa Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) zbira podatke od leta 1960, gre za dolgo utečene sisteme, je dejala Beovićeva.



Zbiramo vse neželene učinke, ki bi bili lahko povezani s cepljenjem. Če se začnejo po določenem zdravilu pojavljati prometne nesreče. Na prvi pogled morda ne gre za povezavo, a na svetovni ravni nato pomislijo, da zdravilo ali cepivo vpliva na sposobnost varne vožnje. Neželene učinke delimo na resne in neresne. Resni neželeni dogodki so zelo natančno definirani, gre za stanja, ki zahtevajo hospitalizacijo ali povzročijo celo smrt. Visoka vročina, na primer, ni resen neželeni učinek. 



Ema, kot je povedala Bojana Beović, je prejšnji teden priporočila, naj se cepljenje nadaljuje. Število zapletov s pojavom krvnih strdkov je bilo tedaj majhno in ni preseglo primerov v splošni populaciji. Za zdaj se je primer krvnih strdkov pojavil pri dveh osebah na milijon cepljenj. Stališče Eme ostaja do včeraj nespremenjeno, medtem ko intenzivno pregledujejo posamezne primere. »Tudi pri WHO so mnenja, da cepljenj ni treba ustaviti, da pa so potrebne skrbne analize, pri tem razumejo zadržke nekaterih evropskih držav. Pri cepljenju, kot pri vseh drugih zdravilih, tehtamo med koristnostjo in tveganji, je pa situacija sredi hude epidemije drugačna, kot če bi šlo za cepivo proti bolezni, za katero je nevarnost širjenja majhna.«

Kako bodo povrnili zaupanje javnosti?

Svetovalna skupina za cepljenje je danes sprejela naslednje stališče: »Pogostost dogodkov s krvnimi strdki po sedanjih ocenah ne dosega pogostosti teh zapletov v splošni situaciji. V Sloveniji takih dogodkov doslej nismo zaznali, skrbno pa spremljamo analize v drugih državah.« Do nove informacije, ki jo bo posredovala Ema, se bo cepljenje z AstraZeneco kljub vsemu zadržalo, se pa nadaljuje cepljenje s preostalimi cepivi. Začasna preventivna prekinitev cepljenja bo najbrž vplivala na dodatno zmanjšanje zaupanja cepljenja v varnost cepiv, še posebej proizvajalca AstraZenece.

»V Sloveniji po cepivih z AstraZeneco ni bilo evidentiranih težav s pojavom krvnih strdkov, so se pa pojavili štirje primeri po cepljenju s Pfizerjem,« je povedala Bojana Beović. Poudarila je, da so raziskave posameznih primerov pomembne prav zato, da se bo po koncu povrnilo zaupanje javnosti v to, da so cepiva res varna. V Sloveniji je bilo šest smrti, ki so se časovno ujele s cepljenjem, a raziskave niso pokazale nobenih medsebojnih povezav. Načrt B, če Ema ne bo dala dovoljenja za nadaljevanje cepljenja z AstraZeneco, so druga cepiva. Možnosti, da bi se cepljenje po svetu generalno ukinilo, po mnenju Bojane Beović ni. Kako bodo povrnili zaupanje javnosti? »Če bo Ema dala pozitivno mnenje, bi bilo res dobro, da se cepi ves politični vrh.«