Sprejeme v psihiatričnih bolnišnicah omejili, ambulante za zdaj odprte

V psihiatričnih ustanovah se soočajo z veliko kadrovsko in prostorsko stisko. Nove paciente sprejemajo s stopnjo nujnosti nujno in zelo hitro.
Fotografija: Ker je postelj v psihiatričnih ustanovah manj, so morali ponekod omejiti sprejeme. FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
Ker je postelj v psihiatričnih ustanovah manj, so morali ponekod omejiti sprejeme. FOTO: Blaž Samec/Delo

Ljubljana – Tudi psihiatrične bolnišnice (PB) se v teh dneh – podobno kot druge zdravstvene institucije po državi – spopadajo s kadrovsko in prostorsko stisko. Ambulant za zdaj niso zaprli, največji izziv za vodstva in osebje bo poskrbeti za paciente, ki bi potrebovali psihiatrično pomoč, a je zaradi pomanjkanja kadra ne bodo mogli dobiti. Zvišujejo se tudi stroški, ki jih bodo morale kriti bolnišnice.

Po nareku ministrstva za zdravje so morali v psihiatričnih bolnišnicah vzpostaviti sivo in rdečo cono oziroma izolacijske oddelke, na katere bodo premestili obolele s covidom-19 iz matične ustanove ali morebitnih bližnjih žarišč. Posledično je prostih postelj manj kot običajno. Sprejeme so zato ponekod omejili, predvsem pri tistih pacientih, pri katerih osebje oceni, da se s čakanjem njihovo zdravstveno stanje bistveno ne poslabšuje oziroma da ni nevarnosti za pojav dolgotrajnih posledic.

Direktor PB Begunje Branko Brinšek je ob drugem valu izrazil predvsem bojazen pred novimi karantenami, okužbami in izgorelostjo pri zaposlenih: »Skladno z navodili smo pravočasno odprli oddelka za sivo in rdečo cono, oba s kapaciteto deset pacientov. Postelj je številčno dovolj, vendar so nameščene v utesnjenih prostorih in bi zaradi epidemioloških vzrokov pravzaprav smeli uporabljati le vsako drugo.« Zaradi kadrovskih in prostorskih omejitev so zato morali zapreti dva druga oddelka, lahko pa se zgodi, da bo oddelek sive cone premajhen in bodo potrebovali še enega. Okužb med pacienti nimajo, se pa pojavljajo med osebjem, kar bo zahtevalo dodatno reorganizacijo dela. Ambulante delujejo samo na lokaciji v Begunjah, za zdaj v okrnjenem obsegu zaradi nujnega vmesnega zračenja in razkuževanja.

Paciente s psihoterapevtskih oddelkov pa postopno odpuščajo skladno z njihovim stanjem, nove sprejemajo s stopnjo nujnosti nujno in zelo hitro. Med nujne obravnave spadajo psihiatrične motnje, ki se tudi sicer zdravijo v bolnišnici, se pravi psihoze, blodnjave, depresija in bipolarne motnje.

Stroški, ki jih bodo morale kriti bolnišnice, postajajo vse višji. FOTO: Anja Intihar
Stroški, ki jih bodo morale kriti bolnišnice, postajajo vse višji. FOTO: Anja Intihar


Vse večje duševne stiske


Tudi v PB Vojnik se spopadajo z nekaj primeri okužb med osebjem in pacienti. Ker pacient za prvi psihiatrični pregled ne potrebuje napotnice, so pregledani brez izjem vsi, ki pridejo v urgentno ambulanto – ob upoštevanju epidemioloških omejitev, je pojasnila Valentina Winkler Skaza, v. d. strokovnega direktorja.

Medtem pa v PB Idrija, ki je matična ustanova za Primorsko in del Notranjske, za zdaj okužb ni. Spomladi so morali začasno prekiniti nenujne obravnave in sprejemati le nujne paciente s predhodno najavo, zdaj – ob reorganizaciji dela in združevanjem nekaterih oddelkov – zagotavljajo vse programe, tudi vrata ambulant ostajajo odprta. »Za obolele s covidom-19 imamo pripravljenih 15 postelj. Težava je predvsem pomanjkanje negovalnega osebja, posebno ob odsotnosti zaradi karanten in samoizolacije,« je povedal direktor Bogdan Tušar. Obiski pacientov so začasno prepovedani, na območju ustanove so povsod obvezne maske, na vhodu merijo telesno temperaturo. Kljub vsemu ostajajo optimistični.



»Spomladansko ukinjanje programov se ni izkazalo za dobro rešitev, duševne stiske se v teh časih namreč povečujejo, zato smo zdaj zgolj prenehali izvajati dnevne hospitalizacije, ko pacienti prihajajo, a se vsak dan tudi vračajo v okolje. Tveganje za okužbo je v teh primerih namreč preveliko,« je pojasnil Tušar.

V psihiatričnih ustanovah opažajo manjši nabor pacientov, ki bi zaradi psihičnih težav prišli v bolnišnico na hospitalizacijo. Nekaj zagotovo na račun težje dostopnosti primarnega zdravstva, po besedah Brinška pa k temu najverjetneje pripomoreta tudi strah pred okužbo in poslabšanje bivalnih pogojev ob epidemioloških omejitvah. Direktorji ustanov so vsi po vrsti opozorili, da se ljudje ob vseh zunanjih stiskah zdaj ne ukvarjamo toliko z notranjimi travmami. Te se bodo razbohotile šele, ko bo pandemije konec.

Preberite še:

Komentarji: