Koalicija zavrnila zakon SDS o štipendiranju in vložila svojega

Možnost hkratnega prejemanja Zoisove in državne štipendije predlagajo tako stranke koalicije kot največja opozicijska stranka.
Fotografija: Posamična štipendija ne zadošča za osnovno preživetje. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Posamična štipendija ne zadošča za osnovno preživetje. FOTO: Leon Vidic/Delo

Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide danes ni sprejel predloga novele zakona o štipendiranju, ki jo je v DZ vložila SDS. Koalicija pa je tik pred sejo vložila svoj predlog, ki ukinja nezdružljivost štipendij, za razliko od opozicijskega pa ne vsebuje predloga za dvig štipendije za deficitarne poklice.

Cilj zakona je odprava diskriminacije mladih, saj bi bili lahko upravičeni do hkratnega prejemanja tako državne kot Zoisove štipendije. Z dvigom štipendij za deficitarne poklice na 150 evrov, trenutno znaša dobrih 118 evrov, pa bi po njegovem pridobili kadre v deficitarnih poklicih, predvsem v turizmu in gostinstvu. Po sedanjem zakonu o štipendiranju se štipendiji izključujeta in se mora upravičenec, ki je upravičen do obeh, opredeliti, katero bo prejemal oz. kateri se bo odpovedal.

Vlada predloga po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za delo Igorja Feketija ne podpira iz treh razlogov. Ker predlog določa istočasno prejemanje Zoisove in državne štipendije, pri čemer prvo dodeljuje javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad, drugo pa centri za socialno delo, na vladi ocenjujejo, da bi prenos podeljevanja državnih štipendij s 64 centrov za socialno delo na javni sklad pomenil zahteven in dolgotrajen postopek prenosa pristojnosti z enega organa na drugega.

»Takšna izvedba predstavlja tudi korenit poseg v informacijski sistem tako centrov za socialno delo kot javnega sklada,« je dejal in dodal, da je predlog pomanjkljiv, saj ne vsebuje podatkov o tem, kakšno bi bilo število štipendistov, ki bi na letni ravni prejemali obe štipendiji hkrati, prav tako ne vsebuje izračuna finančnih posledic za državni proračun. Predlog po njegovem mnenju ne predvideva dodatnih sredstev, ki bi bili potrebni za hkratno prejemanje Zoisove in državne štipendije ter za povišanje mesečnega zneska za deficitarne štipendije.

Direktorica sklada Barbara Leder je opozorila, da je treba razmisliti, pri katerih štipendijah se bo dodatek za bivanje dodelil, da ne pride do dvojnega financiranja. V zvezi z deficitarnimi štipendijam pa je menila, da štipendist ni obvezan, da se v deficitarnem poklicu, za katerega se šola, tudi zaposli.

Koalicija je že vložila svoj predlog zakona, ki je zelo podoben predlogu SDS. Združljivost obeh štipdenmij je tudi ena izmed koalicijskih obljub, ki so jih dali študentom. Po mnenju Mihe Kordiša (Levica) bodo študenti, ki prihajajo iz depriviligiranih okolij, hkrati pa beležijo nadpovprečne rezultate, lahko hkrati prejemali državno in Zoisovo štipendijo. Zakon naj bi veljavo stopil s študijskim letom 2024/2025. Za svoj predlog zakona so se odločili, ker predlog SDS ni izvedljiv zaradi »tehnične anomalije«.

Preberite še:

Komentarji: