Predlog zakona o sanaciji Celjske kotline, ki ga je že v tretji različici vložila prvopodpisana nepovezana poslanka Janja Sluga s sopodpisanimi nepovezanimi poslanci in poslanci LMŠ, SAB in SD, ni šel skozi sito odbora za infrastrukturo, okolje in prostor državnega zbora. Po večurni razpravi, ko je bilo jasno, da zakon ne bo dobil podpore, je opozicija s prekinitvami poskušala doseči, da bi se seja odbora zaključila, čeprav je predsednik odbora Bojan Podkrajšek, SDS, povedal, da bodo o predlogu zakona glasovali, pa če bo trajalo do jutra. Za predlog zakona je glasovalo osem, proti pa deset članov odbora.

Najbolj problematične v Celju so težke kovine. Kot je dejala Janja Sluga, povprečne vrednosti kadmija, cinka in svinca krepko presegajo državno povprečje: »Poleg Mežice je Celje med najbolj onesnaženimi območji v državi.« Članom odbora je že v začetku seje povedala: »To je tako pomembna tema, da ne pričakujem nič drugega kot podporo.« Ni je dobila.

Tretji poskus zakonske rešitve za celjsko okolje

Koalicijskih poslancev se ni dalo prepričati kljub številnim argumentom ne le opozicijskih poslancev, ampak tudi strokovnjakov s SAZU, Inštituta Jožef Stefan, NIJZ, zakon so podprle tudi civilne iniciative, pismo podpore so poslali tudi starši predšolskih otrok, ki so sodelovali pri začetku sanacije celjskih vrtcev. Vlada, ministrstvo za okolje in prostor ter koalicijski poslanci pa so vztrajali, da je sicer sanacija potrebna, a da je treba pripraviti sistemski zakon.

Sanacija

»Ne morete si predstavljati, kako je otroka oddati v vrtec, ki je strupen. Mamice si ne morejo predstavljati, kako je lahko nekdo proti sanaciji. Postavite se v njihovo kožo. Poglejte jim v oči in recite, da boste proti,« je člane odbora nagovarjala Janja Sluga. Zakon je prvič v obravnavo vložila leta 2018. Tretja različica poleg sanacije območja stare Cinkarne predvideva tudi sanacijo vseh otroških igrišč, ne le vrtčevskih, humani biomonitoring otrok od prvega so devetega leta, sanacijo vodotokov Voglajne in Hudinje pa tudi ozaveščanje občanov o varnem vrtnarjenju …

Janja Sluga še drugič z zakonom o sanaciji Celja

Predlog zakona predvideva, da bi sanacijo območja nove in stare Cinkarne plačala Cinkarna Celje po načelu onesnaževalec plača. »Po podatkih Cinkarne je imelo podjetje leta 2020 14 milijonov evrov čistega dobička, lani 26 milijonov evrov, načrtovani dobiček za leto 2022 je 20 milijonov evrov. Stroški programa sanacije za staro Cinkarno pa znašajo 16 milijonov evrov. Za ostala območja je še dodatnih sedem milijonov evrov. Skupno torej 23 milijonov evrov v desetih letih,« je dejala Sluga. Dodala je, da bi država plačala okoli milijon evrov na leto. Cinkarna Celje predlogu zakona nasprotuje.

Iskanje sistemskosti

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) Metka Gorišek je dejala, da ne nasprotujejo sanaciji, da pa »se za vsako stvar ne more sprejemati zakona«. Povzela je mnenje vlade, da je predlagani zakon »nejasen in nedomišljen«. Poudarila je, da MOP v Celju že izvaja nekatere ukrepe in da je treba k sanaciji pristopiti sistemsko ter da bo imel velike finančne posledice za državo.

Državni milijoni za sanacijo nedržavnih napak

Janja Sluga je bila v odgovoru ostra: »Zakaj se sanira Bukovžlak? Ker so civilne iniciative pisale v Evropo. Ne zato, ker bi k temu pristopil MOP, ampak ker nas je prisilila Evropa. Zakaj se sanirajo vrtci? Ker so mame same testirale zemljo! Ne more biti od ministra in njegove vsakokratne volje odvisno, ali se bodo ukrepi nadaljevali.«

Mojca Škrinjar, SDS, je dejala, da ni odpustljivo, da Celjska kotlina še ni sanirana: »Težko je verjeti, da to še ni rešeno. Absolutno je razumeti Celjane.« A potem je tudi sama poudarila, da je nujen sistemski pristop: »Ta vlada je nekaj najboljšega, kar se nam je zgodilo po osamosvojitvi. Ta vlada je porok, da bomo uredili nekaj sistemsko.«

Nedopustno je še čakati

Nekdanji minister za okolje in prostor Jure Leben, v njegovem času je MOP začel sanirati vrtce, je dejal, da za sistemskost ni časa, saj bi potrebovali enake vhodne podatke po vseh onesnaženih krajih države, zbiranje bi trajalo nekaj let, za Celje pa jih že imamo. To je poudaril tudi dr. Franc Lobnik, ki je prvi začel z raziskavami tal v Celju, zmotila ga je ocena vlade, da je podatkov premalo in da so nejasni: »33 let je tega, kar je bila narejena natančna študija onesnaženih območij v Celju z vsemi koordinatami! Tako dobrih podatkov, kot jih ima Celje, v Sloveniji ni! Da ni dovolj podatkov, je izgovor.«

Na zastrupljeni zemlji gojijo zelenjavo

Podobno je menil Dejan Židan, SD: »Da je nekaj nesistemsko, se reče takrat, kadar se nečesa noče narediti. Razlog, da se zakon ne sprejme, pa tudi ni v denarju. Gre za tako malo denarja, da je v primerjavi z vsemi milijoni in milijardami to stvar statistične napake.«

Da je bilo čakanja dovolj, je dejal tudi dr. Dušan Plut, tako kot Lobnik tudi on član sveta za varovanje okolja pri SAZU: »Zakon je svet za varovanje okolja podprl že 2018 in tudi zdaj ga podpiramo. Smo pa vmes izgubili tri leta. Prihodnje leto bo 150 let, od kar deluje Cinkarna Celje. Že 150 let tu poteka degradacija! Če si je Zgornja Mežiška dolina upravičeno zaslužila pozornost države, potem si enako zasluži pozornost Celjska kotlina. Ni časa za sistemsko reševanje. Ljudje si to zaslužijo. V Celju je jasno, kdo je onesnaževalec. Cinkarna Celje je marsikaj sanirala, a z lastništvom sprejmeš tudi breme. To podjetje se razglaša za družbeno in okoljsko odgovorno in zdaj ima priložnost, da to dokaže.«

Mesto v oblakih, težke kovine na tleh

Kdo, kaj in kdaj

Mihael Prevc, NSi, je bil kritičen, da so v vseh teh letih naredili premalo, a dodal: »Verjamem, da je poslanka prišla s tem predlogom dobronamerno. Poslanci s Celjskega ste prvi, ki morate na to opozarjati. Obžalujem, da zakon prihaja prepozno. Lahko bi s tem poslanka začela leta 2014. V začetku njenega prvega mandata. Vse to kaže na računanje pred volitvami.«

Janja Sluga ni videla razloga, zakaj bi bil zakon vložen prepozno. Spomnila je, da je drugo različico vložila maja lani, potem pa jo po usklajevanju z Mestno občino Celje, ki zakon prav tako podpira, zgolj malenkost popravila. Zakon je šel v redni postopek. Opozorila je še, da je sanacija Celjske kotline tudi v koalicijski pogodbi, a tudi to ni pomagalo.

Še letos sanacija štirih igrišč celjskih vrtcev

Soniboj Knežak, SD, pa je bil oster: »Nehajte se norčevati iz Celjanov. Polno glavo imam sistemskih rešitev, ki jih nikoli ni. Naredimo nekaj konkretnega. Pa ni pomembno, ali dva meseca ali pa dve leti pred volitvami.«

Sluga je sklenila: »Tu ne gre za Janjo Sluga, za nepovezane poslance, ampak gre za ljudi. Kot je v pismu zapisal Boris Šuštar iz Civilnih iniciativ Celja, ki danes ne more biti z nami, levi in desni dihajo isti zrak. Zelo onesnažen zrak.«