S kom se povezuje Igor Zorčič, po odhodu iz SMC in s tem v opozicijo še vedno predsednik državnega zbora in nepovezani poslanec? Kot ugotavlja, volivci pričakujejo povezovanje, a ker pogovori potekajo za zaprtimi vrati, konkretnejši še ne more biti. V kratkem, morda že prihodnji teden, naj bi bilo znano, kako bo. Le če se ne bodo nič dogovorili, bi morda začel razmišljati tudi o ustanovitvi nove politične stranke, čeprav temu zaradi razdrobljenosti strankarskega prostora ni najbolj naklonjen.

»Pomembno je, da poslanska skupina nepovezanih s svojim delom zdaj pokaže, za kaj se zavzema in kaj predstavlja,« je komentiral Jurij Lep, nekdanji poslanec Desusa in zdaj poslanske skupine nepovezanih, ki ne vidi nujnosti hitenja s »preskoki« v drug politični peskovnik. V nadaljevanju se bo tudi on tako kot trojica, ki je zapustila SMC (ob Zorčiču še Janja Sluga in Branislav Rajić), moral odločiti, kako bodo nadaljevali politično pot. Infrastrukture stranke, ki je nujna za obstanek na političnem parketu, nimajo, za zagotovitev politične prihodnosti bo torej nujno povezovanje z drugimi strankami.

Kakšne so možnosti?

Za to, da bi se nepovezani zatekli v njeno zavetje, se zdi najprimernejša stranka SAB, ker tako v Brežicah, od koder je Zorčič, kot na Celjskem, kjer živi Sluga, potrebuje močna imena za državnozborske volitve in vnovičen vstop v parlament. Hkrati je v okrajih, od koder sta, v drugih strankah, predvsem SD, prostor zapolnjen z lastnimi močnimi kandidati (Andreja Katič in Jani Prednik), ki so poleg tega že dolgo dejavni v stranki in se jima gotovo ne bi umaknili.

Najverjetneje jim ne bi zaprli vrat v LMŠ, kjer imajo slabše razvito lokalno mrežo kot SD, a kljub temu več močnih kandidatov, kot je SAB, zlasti v novomeški volilni enoti, v katero spadajo Brežice – tam bi pred Zorčičem gotovo imela prednost Rudi Medved in Nina Maurovič.

Predsednica SAB Alenka Bratušek pravi, da o povezovanju z nepovezanimi poslanci nima kaj novega povedati. »Sploh pa je v tem trenutku to nepomembno za razmerja sil v državnem zboru,« je ocenila.

Opozicijskemu četverčku, kot je slišati, ne odgovarja sedanja medijska izpostavljenost Igorja Zorčiča, prav tako je slišati oceno, da je pravi trenutek za prestop zamudil, ko s kolegi ni podprl konstruktivne nezaupnice zoper vlado Janeza Janše. Ne glede na njegove trenutne visoke uvrstitve na lestvicah politikov, ki so posledica njegovih številnih nastopov v zadnjem času, ga ne ocenjujejo kot zelo dobrega politika.

Kako bi bil sestavljen parlament, če bi bile volitve jutri. FOTO: Infografika Dela

Kaj pa Desus?

Da se Igor Zorčič v rodnem Posavju dogovarja o morebitnem vstopu v Desus, smo razkrili konec minulega meseca, od tedaj so se okrepile tudi špekulacije o njegovih načrtih za prevzem vodenja stranke.

V zvezi s tem je zanimiva izjava enega od kandidatov za predsednika, Srečka Feliksa Kropeta, da mu je bilo rečeno, naj ne bo presenečen, če se bo na volilnem kongresu Desusa 19. junija pojavil tudi Zorčič. »Tega ne bom komentiral, mi je pa jasno, da se to dejansko lahko zgodi,« pravi Krope.

Strankarski sogovorniki zato še vedno dopuščajo možnost, da bo Zorčič še kandidiral za predsednika, saj strankin statut določa, da teritorialne organizacije ter organi stranke, katerih evidentirani kandidati niso uvrščeni na kandidatne liste, na kongresu še lahko predlagajo odločanje o njihovem predlogu. Tisti, ki bi se prijavil, bi moral za to imeti privolitev tretjine delegatov.

Zadnje Zorčičeve izjave te poteze ne slikajo kot zelo verjetne. »Ta trenutek svoje poti ne vidim tja,« je dejal v zadnjem nastopu na nacionalni televiziji. Odločitev o svoji politični prihodnosti bo predvidoma sprejel do konca meseca, je slišati, takrat bo že jasna njegova usoda na funkciji šefa parlamenta, prerazdelitev mest v parlamentarnih delovnih telesih ter tudi, ali lahko s seboj dejansko odpelje tudi tretjino lokalnih odborov SMC. Toliko naj bi jih bilo namreč po njegovem mnenju nezadovoljnih z dogajanjem v stranki, v kateri je bil še pred kratkim podpredsednik.