KPK je uvedel preiskavo proti nekdanjemu ministru Andreju Vizjaku
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je proti nekdanjemu ministru za okolje in prostor Andreju Vizjaku uvedla preiskavo zaradi suma kršitve integritete v povezavi z umestitvijo ukrepa promocija v program porabe sredstev iz sklada za podnebne spremembe 2022–2023, so sporočili iz KPK. V zvezi z drugimi očitki o nepravilnostih, povezanih z ministrovim delovanjem v povezavi z družbo Hidroelektrarne na spodnji Savi in HE Mokrice, komisija ni potrdila kršitev iz lastne pristojnosti, zato je postopek ustavila, bo pa ugotovitve zaradi zaznanih sumov storitve kaznivega dejanja odstopila policiji.
Kot pojasnjujejo na KPK, so leta 2021 v povezavi z obravnavo sumov nasprotja interesov pri gradnji hidroelektrarne Mokrice pri takratnem ministru Andreju Vizjaku zaključili postopek, v katerem niso potrdili kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Nato pa so na podlagi nove prijave novembra 2021, iz katere so izhajali različni očitki in dodatni podatki o nepravilnostih pri dodeljevanju sredstev za hidroelektrarno Mokrice iz sklada za podnebne spremembe, znova uvedli postopek predhodnega preizkusa. V komisiji pravijo, da so v njem pridobili obsežno dokumentacijo ministrstev za okolje in prostor oziroma za naravne vire in prostor ter za okolje, podnebje in energijo, poleg tega pa še pojasnila posameznih uradnih oseb, ki so sodelovale pri odločanju o ukrepih, vezanih na sklad za podnebne spremembe.
Predaja primera policiji
»Na podlagi izkazanega interesa javnosti v tej zadevi KPK obvešča, da je zaradi zaznanega suma kršitve integritete pri umestitvi ukrepa promocija v sklad za podnebne spremembe proti Andreju Vizjaku v oktobru 2023 uvedla postopek preiskave. V zvezi z drugimi očitki – domnevnimi vplivi Andreja Vizjaka na povečanje finančnih sredstev za potrebe HE Mokrice ter sumom korupcije pri izdaji soglasja Zavoda za ribištvo Slovenije za postavitev HE Mokrice – pa glede na razpoložljive dokaze ni mogla potrditi kršitev zakona o integriteti, zato je postopek ustavila. V zvezi s sumi storitve kaznivega dejanja, ki jih je zaznala oziroma izhajajo iz prijave, bo z zaključnimi ugotovitvami seznanila policijo,« pojasnjujejo na KPK.
Sumi o konfliktu interesa so izhajali iz tega, da je bil Vizjak pred ministrovanjem zaposlen v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi, nato pa je njegovo ministrstvo odločalo o projektu hidroelektrarne Mokrice. Vizjak je KPK takrat o tem nasprotju obvestil, komisija pa je ugotovila, da pri gradivih ni aktivno sodeloval ali odločal.
Primer Petrol
Vizjak se s tem primerom pod drobnogledom KPK ni znašel prvič. Jeseni 2020, ko je bil prav tako minister za okolje in prostor, je komisija zoper njega uvedla postopek zaradi sumov nepravilnosti pri nakupu delnic družbe Petrol. Vizjak je namreč pomladi 2020, torej le nekaj dni po tem, ko je postal minister vlade Janeza Janše, kupil 415 dodatnih delnic Petrola v skupni vrednosti približno 120.000 evrov, vlada pa je nato septembra sklenila liberalizirati cene goriv naftnih derivatov, zato je vrednost delnice Petrola občutno poskočila. KPK takrat ni zaznala suma kršitev iz lastnih pristojnosti, zato je nadaljnjo obravnavo prijave zavrnila.
