Le nebo je meja zaslužkov evroposlancev

Od slovenskih evroposlancev je ob plači dodatne prihodke prijavil le Franc Bogovič (SLS), medtem ko Romana Tomc (SDS) in Lojze Peterle (NSi) trdita, da vse svoje funkcije ob poslanski opravljata nepridobitno. Je pa iz dostopnih podatkov razvidno, da je Peterle tisti poslanec, ki je največkrat sprejel vabilo tako imenovane »tretje strani« na različna plačana potovanja oziroma dogodke. Ivo Vajgl je bil na stroške Friends of the Global Fund Europe tudi, na primer, na študijski poti po Etiopiji. Francu Bogoviču pa je Chinese People's Association for Frendship with Foreign Countries plačala šestdnevni obisk na Kitajskem.






Na pobudo predsednika državnega zbora Dejana Židana so se vodje poslanskih skupin včeraj dogovorili o sklicu posveta s pravnimi strokovnjaki, vsaka poslanska skupina bo predlagala po enega, na temo nezdružljivosti funkcij poslank in poslancev. Glede nezdružljivosti se namreč v primerih, ko zakon o poslancih napotuje na uporabo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, pojavlja vprašanje razmerij med obema. Katera materialnopravna in procesnopravna ureditev ter kakšne pravne posledice torej veljajo za poslanke in poslance?

Državni zbor bi rad preprečil konflikt interesov in nezdružljivost funkcij. To vprašanje je namreč aktualno ob primeru poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvátha, ki zaseda tudi predsedniški stolček Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. To je po mnenju Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) nezakonito. Kakšne pa so omejitve poslancev evropskega parlamenta?
 

V Sloveniji zelo omejujoči, v Bruslju ne

Medtem ko je slovenska zakonodaja za člane državnega zbora zelo omejujoča, saj jim prepoveduje hkratno opravljanje pridobitne dejavnosti, pa sta statut evropskega parlamenta in poslanski kodeks v zvezi s finančnimi interesi in navzkrižji interesov zelo liberalna in pridobitnih dejavnosti poslancev ne omejujeta. 

Seveda ne smejo delovati kot plačani lobisti oziroma se ne smejo poklicno ukvarjati z dejavnostjo lobiranja, ki je neposredno povezano s postopkom odločanja Unije. Lahko pa se ob svoji poslanski funkciji ukvarjajo tudi z redno plačano dejavnostjo, pa naj gre za zaposlitev ali samostojni poklic. Dovoljeno jim je tudi sodelovanje v upravnih odborih ali nadzornih svetih družb, nevladnih organizacij, združenj ali drugih pravnih oseb ali izvajanje drugih zunanjih dejavnosti. Vse pa morajo prijaviti na posebnem obrazcu, na katerem napišejo tudi prihodke iz teh dejavnosti.



Med slovenskimi poslanci EU je največ – pet – dodatnih dejavnosti prijavil Lojze Peterle, a pravi, da jih opravlja nepridobitno in da ga ne ovirajo pri poslanskem delu. Enako trdi Romana Tomc, ki je predsednica dobrodelne Ustanove Ivana Cankarja za štipendiranje. Franc Bogovič je prijavil prihodke od opravljanja funkcije občinskega svetnika v Krškem, kjer dobi do 500 evrov na mesec. Vsi drugi niso prijavili ničesar.

Evroposlanci morajo prijaviti tudi udeležbo na dogodkih in potovanjih, če jih nanje povabijo tretje osebe. Največ – 26 – jih je prijavil Lojze Peterle, po številu prijav pa mu sledita Ivo Vajgl in Franc Bogovič. Drugi poslanci iz Slovenije udeležbe na dogodkih tretjih oseb niso prijavili.



Pogledali smo še nekaj drugih. Predsednik parlamenta EU Antonio Tajani po dostopnih podatkih nima dodatnih prihodkov iz pridobitne dejavnosti, Vajglov sosed v poslanski klopi Nemec Elmar Brok, nekdanji predsednik odbora za zunanje zadeve, kot svetovalec podjetja na mesec dodatno zasluži do deset tisoč evrov. Rekorder pa je Renato Soru, direktor Tiscalija, ki je po podatkih Transparency International dodatno zaslužil poldrugi milijon. Statistika kaže, da vsak tretji evropski poslanec opravlja še druga plačana dela.