Koalicijska stranka Levica je v začetku aprila sklicala izredno sejo odborov za obrambo in za zunanje zadeve, ko so predlagali naj odbora državnemu zboru predlagata razpis posvetovalnega referenduma glede povečanja obrambnih izdatkov. Takrat so si v Levici premislili in zahtevali široko in vključujočo javno razpravo na temo obrambnega trošenja.

Čez pet let za obrambo že tri milijarde evrov na leto, kam bo šel denar?

»Ker pa široke razprave na to temo vse do danes ni bilo,« so se v Levici odločili, da vložijo predlog za posvetovalni referendum, je povedal vodja njihove poslanske skupine Matej Tašner Vatovec.

»Potrebno je vlagati v ljudi, ne pa v orožje«

Izpostavil je, da se večina vprašanih v različnih anketah ne strinja z dvigom obrambnega trošenja nad predvidena 2-odstotka BDP. »Govorimo o več kot dvajsetih milijardah evrov v desetih letih za obrambo. Te bi lahko namenili za socialna vprašanja in vprašanja, kako bomo lahko bolj solidarni in odporni. Potrebno je vlagati v ljudi, ne pa v orožje,« je še dodal Vatovec.

»Ali ste ta to, da Republika Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti do leta 2030 dosegli 3-odstotke bruto domačega proizvoda letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov letno?« je referendumsko vprašanje, ki ga želijo volivcem zastaviti na posvetovalnem referendumu. Da bi do njegovega razpisa dejansko prišlo, je malo verjetno, saj mora za razpis glasovati večina poslancev. Iz koalicije je sicer mogoče neuradno slišati oceno, da gre pri referendumski kampanji stranke Levica za »medijski cikel umivanja rok stranke pred svojimi volivci«.

Kot je pojasnil obrambni minister Borut Sajovic, Levico spoštujejo, saj poznajo njihova programska načela, v stranki pa ne podpirajo razpisa referenduma na temo obrambnega trošenja. Tovrstnega referenduma ne podpirajo niti v opozicijskih strankah SDS in Nova Slovenija. »Velika večina poslancev ve, da je treba obrambne napore krepiti,« je še izpostavil Sajovic in dodal, da so Slovenci pred več kot dvema desetletjema vstop v zvezo Nato podprli z dvotretjinsko večino na referendumu, to pa je po njegovo temelj, iz katerega aktualna vlada črpa legitimnost za dvig obrambnega trošenja.

Vlada je konec maja soglašala s predlogom resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) do leta 2040, ki predvideva dvig sredstev za obrambno in varnostno politiko na dva odstotka BDP do konca letošnjega leta, nato pa postopoma na tri odstotke BDP do leta 2030.

Glede na projekcije rasti BDP za Slovenijo, ki jih je pripravil urad za makroekonomske analize in razvoj, bo po naših izračunih Slovenija za obrambo leta 2030 namenila kar 2,62 milijarde evrov, kar je trikrat več kot v lanskem letu.

Zato ne preseneča, da prejšnji teden socialni partnerji na Ekonomsko-socialnem svetu niso soglašali s predlogom resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Zmotilo jih je dejstvo, da ni jasno, kje bo vlada vzela denar. Sicer pa je maja še neustanovljena stranka Mi, socialisti odpadnika Levice Mihe Kordiša začela zbirati podpise proti zvišanju obrambnih izdatkov.