Milan Brglez pojasnil svojo odločitev za vstop v tekmo

Potem ko je svet Gibanja Svoboda odločil, da stranka podpre evropskega poslanca iz vrst SD pri njegovi predsedniški kandidaturi, se je oglasil še Brglez.
Fotografija: Milan Brglez pojasnjuje, zakaj si je premislil in se vendarle odločil za kandidaturo na predsedniških volitvah. Pravi, da si Slovenija zasluži predsednika republike, ki bo povrnil ugled funkciji.  FOTO: Uroš Hočevar
Odpri galerijo
Milan Brglez pojasnjuje, zakaj si je premislil in se vendarle odločil za kandidaturo na predsedniških volitvah. Pravi, da si Slovenija zasluži predsednika republike, ki bo povrnil ugled funkciji.  FOTO: Uroš Hočevar

Evropski poslanec Milan Brglez, kandidaturo naj bi uradno vložili v ponedeljek, je torej skupni kandidat SD in Gibanja Svoboda za predsednika države. Svet Gibanja Svoboda mu je danes dal soglasno podporo.

Kot je znano, ga je njegova stranka SD, potem ko je bil evidentiran kot eden od 71 kandidatov, skušala prepričati za vstop v predsedniško tekmo, a je bila pri tem neuspešna.

image_alt
SD bo brez kandidata na predsedniških volitvah

Nato je kot kandidatka največje vladajoče stranke odstopila Marta Kos.

Brglez se je v svoji prvi izjavi odločil nagovoriti kar državljanke in državljane, ki jim sporoča, da si je za premislek vzel več časa.

»Na odločitev je pomembno vplival zadnji razvoj dogodkov v Sloveniji ter naši širši evropski domovini. Soočeni z izzivi nove krize, ob kateri si ne moremo privoščiti razprtij in ponavljanja starih napak z varčevanjem na ljudeh, moramo funkciji predsednika republike vrniti položaj in ugled, ki ji gre po Ustavi Republike Slovenije. Funkcija predsednika republike ni le protokolarna, ampak je vsebinska in pomembna, še bolj pomembna pa je v kriznih časih, ko mora predsednik republike skrbeti za usklajeno delovanje ključnih institucij in politike ter njihove povezanosti s potrebami ljudi. Govorim o tem, da mora biti predsednik republike oseba, ki prebivalke in prebivalce Slovenije povezuje, ki (jih) posluša, sliši in vstopa v dialog (še zlasti s tistimi, ki mislijo drugače), ki spoštuje Ustavo Republike Slovenije in zakone, skrbi za ustavnost in zakonitost ter ustvarja vse predpogoje za odgovornost do države ter vseh njenih prebivalk in prebivalcev. Naloga predsednika je tudi, da vsem vejam oblasti omogoči za demokracijo ustrezno samoomejevanje in da primerno predstavlja Republiko Slovenijo v mednarodnih odnosih,« je zapisal.

Meni, da je s svojim dosedanjim delom pokazal, da lahko dostojno počne vse našteto, predvsem pa da sleherno funkcijo, ki mu je zaupana, opravlja z zavzetostjo in odgovornostjo. Da služenje ljudem postavlja na prvo mesto, da zna poslušati in slišati in da v politiki deluje preudarno in povezovalno.

Prepričan je, da je čas za drugačno politiko: politiko spoštovanja in povezovanja, solidarnosti in skrbi. Čas je za politiko spoštovanja Ustave in demokratičnih institucij. »Predsednik republike je prvi med enakimi, ki kot nosilec funkcije ter državljan s svojim zgledom skrbi za utrjevanje načel in vrednot, na katerih temeljita naša država in družba; torej za socialno državo, vladavino slovenskega, EU in mednarodnega prava ter človekovih pravic. Republika Slovenija si zasluži predsednika republike, ki bo povrnil ugled funkciji s preudarnim in odgovornim služenjem ljudem in državi. Doma in na tujem. Vedno z odprtostjo do vas, spoštovane prebivalke in prebivalci Slovenije, do vaših mnenj, pobud in konstruktivnih kritik,« je zapisal Brglez v svoji prvi izjavi po odločitvi.

Na volitvah za naslednika Boruta Pahorja se bodo - kot kaže zdaj - pomerilo vsaj sedem kandidatov.

Državna volilna komisija je namreč že potrdila vseh pet doslej vloženih kandidatur za volitve predsednika republike (Gregor Bezenšek ml., Janez Cigler Kralj, Vladimir Prebilič, Anže Logar in Nataša Pirc Musar).

Miha Kordiš (Levica) in Brglez bosta na to še počakala, glede Iva Vajgla pa še ni jasno, ali mu bo sploh uspelo zbrati dovolj glasov za vložitev kandidature, neuradno mu po naših informacijah do tega cilja manjka še nekaj sto glasov.

O morebitnih novih predlogih kandidatur po potrjenih petih bo komisija odločala prihodnji četrtek, 29. septembra, po poteku roka za njihovo vložitev.

Do vključno 3. oktobra imajo kandidati sicer tudi možnost umika soglasja h kandidaturi.

Žreb vrstnega reda kandidatur bo komisija izvedla v torek, 4. oktobra. S tem bo tudi določila seznam kandidatur, ki bo nato javno objavljen in upoštevan na glasovnici.

image_alt
Pirc Musar ne razmišlja o izstopu iz tekme

Preberite še:

Komentarji: