Slabši pri matematiki, boljši pri angleščini
Učenci so na nacionalnem preverjanju znanja povprečno dosegli okoli 50 odstotkov točk, kar je za pristojne spodbuden rezultat.
Odpri galerijo
Devetošolci so pri angleščini povprečno dosegli 63,66 odstotka točk, pri slovenščini 49,08 odstotka, pri matematiki 48,16 odstotka točk, pri zgodovini pa le 44,22 odstotka točk. FOTO: Leon Vidic/Delo
Prva analiza nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), ki so ga za šestošolce in devetošolce izvedli na začetku maja, ni pokazala bistvenih odstopanj od preteklih let. Pristojni so zadovoljni, čeprav priznavajo, da to ne pomeni, da je šola na daljavo delovala dobro, saj NPZ preverjajo le standarde znanja. Do konca poletja bodo zdaj predmetne komisije pripravile vsebinske analize in napotke za prihodnje delo, analize bodo dobili tudi v srednjih šolah.
Ministrica za izobraževanje Simona Kustec, predsednik državne komisije za NPZ Janez Vogrinc in direktor Državnega izpitnega centra (RIC) Darko Zupanc so prepričani, da so rezultati letošnjega NPZ spodbudni. Šestošolci so na NPZ pri slovenščini dosegli povprečno 54,8 odstotka točk, pri matematiki pa 50,98 odstotka točk. Najbolje so se izkazali pri angleščini, kjer so dosegli povprečno 66,84 odstotka točk. Tudi devetošolcem je šla najbolje angleščina, povprečno so dosegli 63,66 odstotka točk, pri slovenščini 49,08 odstotka, pri matematiki 48,16 odstotka točk, najslabša pa je bila zgodovina, kjer so povprečno dosegli 44,22 odstotka točk.
Dosežki NPZ od leta 2015 do leta 2019 kažejo, da so bili letos odstotki doseženih točk v primerjavi s predhodnimi nižji pri matematiki, biologiji, zgodovini in športu, a bistvenih odstopanj ni bilo. Vogrinc je opozoril, da primerjave s preteklimi NPZ niso povsem korektne, saj so bili testi drugačni, prav tako so drugačne tudi generacije. Da bi neko primerjavo vendarle lahko izpeljali, so nekaj nalog iz preteklih NPZ ponovili. Pri matematiki je bilo takih nalog deset in letošnja generacija šestošolcev je vse rešila slabše kot generacija leta 2016. Tudi pri devetošolcih je bilo takih deset nalog, vendar so bili devetošolci pri treh uspešnejši kot leta 2016. Pri angleščini je slika drugačna. Pri enajstih enakih nalogah je bila letošnja generacija šestošolcev uspešnejša pri devetih, devetošolci so le eno nalogo rešili slabše kot njihovi vrstniki pred nekaj leti.
Na ministrstvu in RIC so vztrajali, da je NPZ letos nujen, čeprav tako kot lani tudi letos ne bo vplival na vpis v srednjo šolo. »Analizo dosežkov na NPZ bo mogoče uporabiti v širši nacionalni evalvaciji učinkov izobraževanja na daljavo, ki bo podlaga za načrtovanje nadaljnje sistemske podpore in ukrepov,« je dejala ministrica. Dodala je, da so rezultati spodbudni. »Lahko smo mirni, z vidika osvajanja in napredovanja v znanju, dajejo izziv za naprej, tudi za načrtovanje sistemskih ukrepov in podpore v strokovnem smislu. Kako vrzeli, ki so se pokazale v času koronavirusa, nadomestiti in pokrpati,« je povedala.
Šole vsako leto dobijo analize, vendar rezultati ostajajo okoli doseženih 50 odstotkov točk. Zakaj torej ni izboljšanja? Vogrinc je odgovoril, da to ni primerljivo z ocenjevanjem v šolah. »Pri NPZ gre za preverjanje standardov znanja, zapisanega v učnih načrtih. Tu lahko preverjamo tudi znanje iz nižjih razredov. V šolah pred ocenjevanjem opravijo preverjanje znanja, snovi je precej manj, učenci se na to pripravljajo in učijo. Nič od tega ne velja za NPZ, kjer je obseg snovi precej večji, večja je tudi zahtevnost nalog,« pravi.
Ravnatelji že več let opozarjajo, da bi bilo treba NPZ osmisliti. Sprašujejo se tudi o objektivnosti rezultatov, je dejal predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan: »Kako je mogoče, da so rezultati tako zelo različni? Da otroci pri angleščini dosežejo 64 odstotkov, pri zgodovini pa le 44? To si lahko razlagamo le tako, da je pri zgodovini slaba povezava med predmetno skupino in bazo. Pričakovali bi normalno Gaussovo krivuljo, da bi večina dosegla okoli 70 odstotkov, če bi bili testi ustrezno sestavljeni in če bi se jih učenci z vso resnostjo lotili.«
Vogrinc je dejal, da bodo predmetne komisije vsebinske analize pripravile med počitnicami in podatke poslale tudi na srednje šole: »To smo obljubili srednješolskim ravnateljem. Vsi hitimo, vendar je za podrobnejše analize potreben čas. Do konca poletja bodo gotovo imeli te podatke in napotke.« Šole evalvacije pripravljajo tudi same, ravnatelje pa skrbi, da bodo podatki in navodila pristojnih prišli prepozno.
Ministrica za izobraževanje Simona Kustec, predsednik državne komisije za NPZ Janez Vogrinc in direktor Državnega izpitnega centra (RIC) Darko Zupanc so prepričani, da so rezultati letošnjega NPZ spodbudni. Šestošolci so na NPZ pri slovenščini dosegli povprečno 54,8 odstotka točk, pri matematiki pa 50,98 odstotka točk. Najbolje so se izkazali pri angleščini, kjer so dosegli povprečno 66,84 odstotka točk. Tudi devetošolcem je šla najbolje angleščina, povprečno so dosegli 63,66 odstotka točk, pri slovenščini 49,08 odstotka, pri matematiki 48,16 odstotka točk, najslabša pa je bila zgodovina, kjer so povprečno dosegli 44,22 odstotka točk.
Dosežki NPZ od leta 2015 do leta 2019 kažejo, da so bili letos odstotki doseženih točk v primerjavi s predhodnimi nižji pri matematiki, biologiji, zgodovini in športu, a bistvenih odstopanj ni bilo. Vogrinc je opozoril, da primerjave s preteklimi NPZ niso povsem korektne, saj so bili testi drugačni, prav tako so drugačne tudi generacije. Da bi neko primerjavo vendarle lahko izpeljali, so nekaj nalog iz preteklih NPZ ponovili. Pri matematiki je bilo takih nalog deset in letošnja generacija šestošolcev je vse rešila slabše kot generacija leta 2016. Tudi pri devetošolcih je bilo takih deset nalog, vendar so bili devetošolci pri treh uspešnejši kot leta 2016. Pri angleščini je slika drugačna. Pri enajstih enakih nalogah je bila letošnja generacija šestošolcev uspešnejša pri devetih, devetošolci so le eno nalogo rešili slabše kot njihovi vrstniki pred nekaj leti.
Smiselnost
Na ministrstvu in RIC so vztrajali, da je NPZ letos nujen, čeprav tako kot lani tudi letos ne bo vplival na vpis v srednjo šolo. »Analizo dosežkov na NPZ bo mogoče uporabiti v širši nacionalni evalvaciji učinkov izobraževanja na daljavo, ki bo podlaga za načrtovanje nadaljnje sistemske podpore in ukrepov,« je dejala ministrica. Dodala je, da so rezultati spodbudni. »Lahko smo mirni, z vidika osvajanja in napredovanja v znanju, dajejo izziv za naprej, tudi za načrtovanje sistemskih ukrepov in podpore v strokovnem smislu. Kako vrzeli, ki so se pokazale v času koronavirusa, nadomestiti in pokrpati,« je povedala.
Šole vsako leto dobijo analize, vendar rezultati ostajajo okoli doseženih 50 odstotkov točk. Zakaj torej ni izboljšanja? Vogrinc je odgovoril, da to ni primerljivo z ocenjevanjem v šolah. »Pri NPZ gre za preverjanje standardov znanja, zapisanega v učnih načrtih. Tu lahko preverjamo tudi znanje iz nižjih razredov. V šolah pred ocenjevanjem opravijo preverjanje znanja, snovi je precej manj, učenci se na to pripravljajo in učijo. Nič od tega ne velja za NPZ, kjer je obseg snovi precej večji, večja je tudi zahtevnost nalog,« pravi.
(Pre)pozna evalvacija?
Ravnatelji že več let opozarjajo, da bi bilo treba NPZ osmisliti. Sprašujejo se tudi o objektivnosti rezultatov, je dejal predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan: »Kako je mogoče, da so rezultati tako zelo različni? Da otroci pri angleščini dosežejo 64 odstotkov, pri zgodovini pa le 44? To si lahko razlagamo le tako, da je pri zgodovini slaba povezava med predmetno skupino in bazo. Pričakovali bi normalno Gaussovo krivuljo, da bi večina dosegla okoli 70 odstotkov, če bi bili testi ustrezno sestavljeni in če bi se jih učenci z vso resnostjo lotili.«
Vogrinc je dejal, da bodo predmetne komisije vsebinske analize pripravile med počitnicami in podatke poslale tudi na srednje šole: »To smo obljubili srednješolskim ravnateljem. Vsi hitimo, vendar je za podrobnejše analize potreben čas. Do konca poletja bodo gotovo imeli te podatke in napotke.« Šole evalvacije pripravljajo tudi same, ravnatelje pa skrbi, da bodo podatki in navodila pristojnih prišli prepozno.
