Veliko šol na pragu šolskega leta še išče učitelje
Manj kot teden dni pred začetkom novega šolskega leta mnogi ravnatelji še vedno sestavljajo kadrovsko sestavljanko, koga sploh lahko še zaposlijo iz povsem suhega kadrovskega bazena. Ravnatelji poplavljenih šol rešujejo prostore, se ukvarjajo z dostopi do šole in posledično urniki. Minister za izobraževanje Darjo Felda je na konferenci ravnateljev napovedal, da bodo vse šole 1. septembra odprle svoja vrata. Tudi zaradi ravnateljev, ki so sredi noči reševali poplavljene šole ali jih odpirali za poplavljence. Ravnatelji imajo dovolj dela na etični pogon.
Da bi javnost in pristojne opozorili, da je vrag odnesel šalo, so predstavniki ravnateljev prav ob začetku konference namesto v konferenčno dvorano stopili pred konferenčni center na Brdu pri Kranju in na protestni tiskovni konferenci pojasnili, da ne smejo biti več spregledani.
Poudarili so, da sočustvujejo z vsemi prizadetimi v poplavah, predsednik zveze ravnateljev Gregor Pečan je dodal, da tudi ravnatelji od prvega dne poplav aktivno delujejo: »Ravnatelja Sama Kramerja z Ljubnega ob Savinji so ob treh zjutraj poklicali, da so lahko v telovadnico namestili ljudi, ki jim je poplava odnesla vso lastnino. Ravnatelj Sašo Božič iz Mengša s kolegi dela od jutra do večera in še ponoči, da bi šolo in vrtec usposobili, da bi lahko 1. septembra sprejeli otroke. Takšno je tudi sicer delo ravnateljev vrtcev in osnovnih šol. 365 dni na leto smo na voljo na klic kadarkoli.«
Za zahteve ravnateljev ni nikoli pravi čas
Pečan je dodal, da za zahteve ravnateljev po višjih plačah nikoli ni primeren čas: »Pred 15 leti je bila finančna kriza, potem so se menjale vlade, prišel je covid, zdaj so poplave. Več kot 15 let živimo na obljubah. Zelo poveden je podatek naših pred kratkim upokojenih kolegov, da se jim zadnjih šest do osem let ravnateljevanja pred upokojitvijo ne šteje v izračun za osnovo pokojnine, ker je bila njihova plača enostavno preslaba.« Napovedal je, da je protest ob začetku konference zgolj simbolen, v prihodnosti pa bodo začeli omejevati sodelovanje z vsemi institucijami in se dogodkov, ki niso povsem povezani z njihovim delom in nalogami, ne bodo več udeleževali.
Sodu je izbilo dno, ko napovedi, da bodo nekatera vprašanja plačnega sistema in nesorazmerij rešena do 30. junija, niso bile uresničene. »Zdaj vemo, da so že predlogi, da bi se to reševalo šele leta 2025, da so nas ponovno peljali žejne čez vodo,« je še dejal Pečan.
Poudaril je, da spremljajo pingpong ministrstva za javno upravo in ministrstva za izobraževanje, nad obema pa bedi ministrstvo za finance: »Stara slovenska modrost pravi, da v španoviji še pes crkne. Mi smo v vlogi psa, ki počasi crkava, in nas z obljubami držijo ves čas na etičnem pogonu. Tako ne gre več. Vse težje je dobiti ravnatelje, ki so pripravljeni prevzeti to vlogo. Ogromno jih je zapustilo ravnateljske vrste, več kot 200 v zadnjih letih, pomočniki ravnateljev odhajajo, ker je delo preveč zahtevno za tisto, kar konec meseca dobiš na tekoči račun.«
Plače ravnateljev, zlasti na manjših šolah ali šolah s prilagojenim programom, so dostikrat nižje od učiteljskih plač. Kot je dejal Pečan, v zvezi ravnateljev predlagajo, da bi glede na aktualno lestvico moral biti izhodiščni plačni razred pomočnika ravnatelja med 49. in 51. plačnim razredom, ravnatelja pa od 52. plačnega razreda naprej.
Minister Felda je kasneje na konferenci povedal, da prenovo plačnega sistema vodi ministrstvo za javno upravo, da pa bodo na šolskem ministrstvu zagovarjali, da so plače ravnateljev nad učiteljskimi: »To je naš cilj in naše trdno stališče.« Glede protestne tiskovne konference pa je dejal, da se slab položaj ravnateljev vleče že več let: »Večkrat so se posamezne plačne skupine reševale na horuk, na nekatere segmente pa se je pozabljalo.« Ravnatelji so sicer kasneje opozorili, da so tem, ki so podprli protestno tiskovno konferenco, pristojni dali »vzgojno«, saj jih sprva niso spustili v konferenčno dvorano. Da ni bilo dostojno, da so zunaj opozarjali na težave, medtem pa je v dvorani povsem neovirano program potekal naprej.
Kadrovska stiska
Prav občutek, da so sami in da govorijo sami sebi, ravnatelje spremlja že (pre)dolgo. Na kadrovsko stisko so opozarjali že pred leti, je dejal Pečan: »To pelje v razgradnjo slovenskega šolstva. Niso nas upoštevali, zdaj pa prihajajo samo dodatne stvari. Recimo, velika večina slovenskih osnovnih šol še ni dobila odgovora na vloge za specifična delovna mesta, ki smo jih dali junija. Čez pet dni se začne šolsko leto, mi pa ne vemo, ali naj zaposlimo ljudi ali naj koga odpustimo, na zavodu za zaposlovanje pa je bilo včeraj objavljenih 750 oglasov za učitelje. Kdo to rešuje? Ravnatelji in pomočniki ravnateljev!«
Podobno pravi ravnateljica celjske osnovne šole Lava Marijana Kolenko: »Velik delež šol še nima pripravljenega novega šolskega leta z vidika organizacije, kadrovskega pokritja. Prej so napovedovali, da bomo lahko ure interesnih dejavnosti sistemizirali, tako smo načrtovali, zdaj se je vse spremenilo in smo spet pri kadrovskih težavah. Manjkajo učitelji razrednega pouka, matematike, fizike in specialni pedagogi. Veliko je odsotnosti, nadomestnih zaposlitev ne moremo dobiti, ker kadrov ni. Smo v strahu, koliko otrok v šoli, kateri oddelki bodo imeli 1. septembra vsak svojega razrednika in učitelja, da bo lahko poučeval.«
Možnost zaposlovanja učiteljev, ki še nimajo strokovnega izpita, oziroma kadra, ki bi pedagoško izobrazbo šele pridobil, ni prava rešitev, še pravi Kolenkova: »Kadrovska stiska ni pojav zadnjega leta, ampak bi morali ukrepati prej. Kar zdaj rešujemo z bypass priložnostmi, kot je zaposlitev študentov, vstopanje učiteljev, ki niso učitelji, to nam bo po drugi strani na dolgi rok spodkopavalo kakovost, ki jo šole in vrtci danes imamo.«
