Najboljše zdravilo proti človeški neumnosti

Na Gimnaziji Celje – Center je več kot 300 mladih z igro odkrivalo znanost, ki poganja družbo.
Fotografija: Mladi vse preizkusijo sami. Tudi zato je znanje trajnejše. FOTO: arhiv GCC
Odpri galerijo
Mladi vse preizkusijo sami. Tudi zato je znanje trajnejše. FOTO: arhiv GCC

Ob svetovnem dnevu znanosti za mir in razvoj so na Gimnaziji Celje – Center (GCC) pripravili tradicionalno, že petnajsto prireditev Veselje do znanosti. Udeležilo se je je več kot tristo mladih iz 32 osnovnih in srednjih šol ter mladi iz Belgije, ki so na izmenjavi programa Erasmus +. Cilj prireditve je mladim približati znanost, ki je, kot je dejal osrednji gost dr. Tom Turk, najboljše zdravilo proti človeški neumnosti.

Po dveh letih covida-19, ko so prireditev pripravili na daljavo, so se mladi spet videli v živo in najprej prisluhnili rednemu profesorju biokemije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Tomu Turku, nato pa so se v manjših skupinah udeležili različnih delavnic, v katerih so znanost preizkusili v praksi. A na precej zabavnejši način, kot so ga morda vajeni v razredih. Ideja prireditve Veselje do znanosti je namreč »razpredmetiti« znanost, je dejal ravnatelj GCC Gregor Deleja.

image_alt
Slovenski festival znanosti, ognjenik in novi astronavti

Kemija je, denimo, v kuhinji ter tudi v skrivnih jezikih in pisavah. »Kako pisati z limonovim sokom in kaj se zgodi, ko ta zapis segrejemo. Na delavnici skrivnih jezikov in pisav pa se srečamo tudi z matematiko, namreč s šifriranjem, stroj Enigma je tu zelo konkretno predstavljen. Ker je prav zdaj martinovo, imamo tudi delavnico o svetem Martinu in kvasovkah. Odkrivali so alkoholno vrenje, hkrati pa naše kulturno izročilo in tudi, kaj pomeni čezmerno uživanje alkohola in število nesreč zaradi tega, pri čemer se po eni strani ukvarjamo z družboslovjem, po drugi pa z matematiko in statistiko,« razlaga Deleja.

Radovednost je temelj

Turk je v nagovoru mladim dejal, da je znanost utelešenje človeške radovednosti. Tudi sam kot profesor na fakulteti opaža, da čeprav začetna navdušenost ostaja taka, kot je bila pred leti, je sposobnost koncentracije pri mladih zelo omejena: »Obkroženi so namreč s toliko informacijami, da se zelo težko osredotočijo na eno stvar. Mogoče so sposobni slediti deset ali petnajst minut, 45 minut je zgornja meja. Vse manj berejo. Sveta ne moreš razumeti, če ne bereš, če ne poskušaš tistega, kar si prebral, analizirati, spraviti v neke predale v možganih in tega potegniti ven, ko potrebuješ. Mislim, da je to danes ključna težava. Ne želim obsojati, tak je čas.«

image_alt
Znanost je razumeti znanost

Prav zato so dogodki, ki popularizirajo znanost, tako pomembni. Turk meni, da je treba začeti čim prej. »Znanost je tista, ki poganja našo družbo. Ali jo poganja v pravo smer ali ne, bi bilo mogoče razpravljati, ampak mislim, da 90 odstotkov znanosti služi človeškemu napredku in poskuša reševati težave, v katere smo se sami spravili. To je moje najpomembnejše sporočilo mladim. Oni bodo morali poskusiti ta planet ohraniti.«

Šola ima pomembno vlogo. Turka je za biologijo navdušila osnovnošolska učiteljica. »Še vedno velja, da šola stoji in pade z učiteljem. In dober učitelj lahko navduši pet učencev, slab pa jih odvrne sto.« Deleja si želi, da bi bil celoten pouk takšen, kakršne so te delavnice. »Ko mladi preko igre dobijo zelo neposreden stik s tem, kar mi ponujamo kot neko visoko znanost, ko se začnejo iskreno zanimati, kaj je za igro, se ustvari znanje, ki je trajno in uporabno ter ki bi moralo voditi vse,« pravi.

Preberite še:

Komentarji: