Nanje se človek lahko zanese

V občini Kočevje, ki je po površini največja občina v Sloveniji, je prostovoljno gasilstvo v resnici življenjskega pomena.
Fotografija: Igor Kalinič, strokovni delavec Gasilske zveze Kočevje. FOTO: Simona Fajfar
Odpri galerijo
Igor Kalinič, strokovni delavec Gasilske zveze Kočevje. FOTO: Simona Fajfar

»Verjetno je pomembno tudi to, da smo tovariši oziroma prijatelji in si pomagamo tudi v stvareh, ki niso povezane z gasilstvom,« pravi Igor Kalinič, strokovni delavec Gasilske zveze Kočevje, ko razlaga, kako prostovoljstvo razumejo oni, prostovoljni gasilci. V PGD Kočevje, kjer je 30 operativnih gasilcev – torej tistih, ki gredo na intervencije – so letos opravili 166 intervencij, med njimi so nekatere trajale več kot tri dni; ko so, na primer, pomagali ljudem v Predgradu po letošnji hudi toči ali odpravljali posledice ujme v Kočevju.

»V taki skupini dobiš občutek pripadnosti in veš, da nisi sam,« pravi Igor Kalinič. To pa tudi pomeni, da si fantje in možje pomagajo v prostem času in na primer kolobarijo pri pripravi drv – enkrat pri enem, drugič pri drugem –, podobno velja pri zidavi. »Veš, da imaš neko zaledje, nekoga, na katerega se lahko zaneseš 24 ur na dan,« pravi Igor Kalinič.



Nedavna intervencija kočevskih gasilcev ob prometni nesreči. FOTO: Igor Kalinič
Nedavna intervencija kočevskih gasilcev ob prometni nesreči. FOTO: Igor Kalinič


A enako kot kočevski gasilci prostovoljno gasilstvo razumejo tudi ljudje s tega območja, ki niso gasilci. V občini Kočevje, ki je po površini največja občina v Sloveniji, je prostovoljno gasilstvo v resnici življenjskega pomena: najbližji profesionalni gasilci so v Novem mestu in Ljubljani, kar pomeni, da bi samo za pot do Kočevja potrebovali najmanj eno uro oziroma do odročnejših vasi, kot je Osilnica, še dodatno uro ali celo več. »Zato moramo biti samozadostni in imeti dobro usposobljene ljudi v vseh gasilskih društvih, še posebej v bolj oddaljenih, kot so Koprivnik, Pregrad, Kočevska Reka, Fara, Osilnica,« pravi Igor Kalinič.

Novembrski požar, ki so ga pogasili kočevski gasilci. FOTO: Igor Kalinič
Novembrski požar, ki so ga pogasili kočevski gasilci. FOTO: Igor Kalinič


V Gasilski zvezi Kočevje, ki povezuje 16 PGD iz treh občin – poleg kočevske še Kostel in Osilnico –, je 313 operativnih gasilcev, skupaj s podpornimi člani pa 1648. Večini je gasilstvo blizu že od mladih nog. »K nam, v PGD Kočevje, pridejo s 17, 18 leti in se izobražujejo leto in pol, da postanejo operativni gasilci. Da je gasilec pripravljen za operativno delo v naši osrednji enoti, da je pripravljen na vse vrste intervencij, pa traja pet let,« razloži Igor Kalinič.

Dobra opremljenost in veliko znanja so nuja za kočevske gasilce. FOTO: Igor Kalinič
Dobra opremljenost in veliko znanja so nuja za kočevske gasilce. FOTO: Igor Kalinič


V PGD Kočevje, ki je operativna enota posebnega pomena, so gasilci usposobljeni za različne intervencije: od reševanja iz vode, recimo migrantov iz narasle Kolpe, do prekrivanja streh, ki jih je zdesetkala toča, in reševanja ljudi iz zmaličene pločevine v prometnih nesrečah. »Nekoč so se gasilci največ ukvarjali s požari, danes pa je takšnih le še tretjina intervencij,« pravi Igor Kalinič.

Statistika kaže, da je od 100 intervencij 30 požarov, preostalo pa so različna reševanja, pravi sogovornik: »Ljudje nas kličejo za vse, pa če so to prometne nesreče, reševanje mačke z drevesa ali izlitje nevarnih snovi.« Ker, na kratko, se človek nanje lahko zanese.

Preberite še:

Komentarji: