Neizvoljeni Teršek išče pravico na ustavnem sodišču

Temu predlaga, naj ugotovi protiustavnost določb poslovnika DZ o tajnem glasovanju, razveljavi glasovanje in naloži, da o njem ponovno glasuje.
Fotografija: Andraž Teršek med predstavitvijo za kanditata na ustavnem sodišču 3. junija letos. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Andraž Teršek med predstavitvijo za kanditata na ustavnem sodišču 3. junija letos. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Pravnik Andraž Teršek, ki ga DZ junija ni izvolil za ustavnega sodnika, se je obrnil na ustavno sodišče. Predlaga mu, naj ugotovi protiustavnost določb poslovnika DZ o tajnem glasovanju, razveljavi glasovanje o njegovi kandidaturi za ustavnega sodnika in DZ naloži, da o njem ponovno glasuje.

Teršku je pred glasovanjem podporo pri kandidaturi za ustavnega sodnika napovedalo več kot 50 poslancev, a je na tajnem glasovanju dobil 42 glasov, kar pomeni, da so mu do izvolitve zmanjkali štirje glasovi. 38 poslancev je glasovalo proti njegovi izvolitvi, osem glasovnic pa je bilo neveljavnih. Vse poslanske skupine, ki so mu obljubljale glasove, so po glasovanju zagotavljale, da so njihovi poslanci dano besedo držali in da Teršek še vedno uživa njihovo podporo. Nihče ni dejal, da je oddal neveljavno glasovnico.



Eden od razlogov, da se je Teršek obrnil na ustavno sodišče, so prav neveljavne glasovnice. Prepričan je, da se poslanci k takšnemu načinu glasovanja ne smejo zatekati. »Opredeliti se morajo bodisi za bodisi proti. Tretja možnost jim, sklicujoč se na načelo demokratične legitimacije njihove funkcije, demokratično načelo transparentnosti zakonodajnega odločanja in ustavno načelo 'oblasti ljudstva' ne bi smela biti na voljo,« je ocenil.

Kot drugo bistveno neskladnost poslovnika DZ z ustavo izpostavlja odsotnost varovalke, da bi bilo glasovanje, ki je formalno opredeljeno kot tajno, tudi dejansko tajno. Pri tem Teršek navaja več načinov glasovanja, pri katerih je tajnost izničena, samo glasovanje pa protiustavno in bi ga bilo treba razveljaviti.



Kot sporno je v pobudi ustavnemu sodišču ocenil tudi ravnanje predsednika republike Boruta Pahorja. Očita mu, da se je odločil za ponovni poziv za zbiranje kandidatur, čeprav bi lahko takoj po neuspešnem glasovanju za ustavnega sodnika predlagal enega od že prijavljenih kandidatov, tretjo osebo ali pa ponovno njega.

Slednje bi bilo po Terškovi oceni razumno ravnanje, saj da so mu poslanske skupine po neizvolitvi še vedno napovedovale najmanj 50 glasov podpore, navaja Dnevnik. Moti ga tudi, da se Pahor v postopku kandidature z njim ni niti enkrat srečal niti nista izmenjala nobene besede, da po glasovanju ni ničesar izrekel, z njim ni vzpostavil stika. »Z ravnanjem v celotnem postopku mi je predsednik republike krnil ustavno in temeljno človekovo pravico do osebnega dostojanstva,« je dejal Teršek.

Teršek ustavnemu sodišču predlaga, da bodisi ugotovi protiustavnost določb poslovnika DZ o tajnem glasovanju bodisi poda ustavno sprejemljivo razlago teh določb, s katerimi bo onemogočeno protiustavno ravnanje. V obeh primerih pa naj razveljavi glasovanje o njegovi kandidaturi za ustavnega sodnika in DZ naloži, da o njem ponovno glasuje.

To pomeni, da naj bi bil ničen tudi ponovni poziv predsednika republike za prosto mesto sodnika ustavnega sodišča. Rok za prijavo na ta razpis se izteče 11. septembra, kar je tudi eden od razlogov, da Teršek ustavnemu sodišču predlaga absolutno prednostno obravnavo svoje pobude, še piše Dnevnik.

Preberite še:

Komentarji: