Nekateri dispanzerji prepolni, drugi ne dosegajo glavarine
Se uresničuje scenarij, da bi brez ginekologa v Sloveniji lahko ostalo 300.000 žensk, ki so ga napovedovali leta 2019?
Odpri galerijo
Glavnina ginekoloških ambulant, ki ne dosegajo glavarine, spada pod ljubljanski UKC in delujejo v Leonišču. Tam je treba za preglede doplačevati. FOTO: Mavric Pivk/Delo
V ljubljanskem zdravstvenem domu (ZD) enoti Bežigrad je delo prenehala ena od ginekologinj, ki je imela opredeljenih več kot 5000 pacientk. Njen kolega, ki v tem domu še edini sprejema nove pacientke, bi jih lahko vzel še 3000, odvisno od starostne strukture in nosečnic. Se uresničuje scenarij, da bi brez ginekologa v Sloveniji lahko ostalo 300.000 žensk, ki so ga napovedovali leta 2019?
Ženske zaradi prezasedenosti ginekologov za zdaj nimajo možnosti izbirati, katerega bodo obiskovale, ampak so lahko vesele, da ga sploh dobijo. V eni od ljubljanskih ginekoloških ambulant s koncesijo imajo v čakalni knjigi zavedenih 170 oseb. Kdaj bodo prišle na vrsto, je vprašanje let.
Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kažejo, da 1. aprila letos več kot polovica od 336 ginekologov, ki polno ali zgolj delno delujejo na primarni ravni, ni presegla obremenitve slovenskega povprečja glavarinskih količnikov v dejavnosti ginekologije. Kljub temu imajo pacientke oteženo izbiro ginekologa, posebno v prestolnici.
V Ljubljani deluje 69 ginekoloških ambulant, kar 41 od njih jih na začetku meseca ni dosegalo državnega povprečja količnikov. Največ od teh – 28 – jih spada pod ljubljanski klinični center in delujejo v Leonišču. Najverjetnejša razlaga, da povprečja ne dosegajo, je, da je tam treba za preglede doplačevati, zato ženske raje iščejo druge možnosti. Teh pa ni veliko.
V največjem ljubljanskem zdravstvenem domu deluje 14 ginekologov, dva za študentke, pri čemer jih državnega povprečja ni dosegalo osem. Zakaj torej nove paciente pri njih opredeljuje le še en zdravnik, in sicer v enoti Moste-Polje? Iz podatkov je razvidno, da je bila na začetku aprila večina od omenjenih osmih ambulant tik pred doseganjem povprečja, zato obstaja verjetnost, da so kapacitete že zapolnili. Dodati je treba, da ena od zdravnic, ki ni dosegala povprečja, dela krajši delovni čas.
V ZD Ljubljana so pojasnili, da imajo po pogodbi z ZZZS 12,60 ginekološkega tima. Trenutno jih zagotavljajo 11,5, poleg tega v enotah Bežigrad in Šiška ambulanti po upokojitvi oziroma odhodu zdravnice delno pokrivajo še s pogodbenimi zdravniki.
Kdaj se bodo kadrovske razmere na tem področju izboljšale, težko napovedo. Ob zadnjem razpisu za delovno mesto ginekologa ni bilo prijav in so morali razpis ponoviti. Pozitivno je to, da prihodnje leto nimajo predvidene nobene upokojitve katerega izmed ginekologov.
Kljub vsemu je treba poudariti, da se položaj počasi, a vendarle izboljšuje. Leta 2019 je bilo na ginekološki tim povprečno vpisanih 4821 pacientk, zdaj jih je, predvsem zaradi zaposlitve dodatnih šestih ginekologov, 4534.
Pri tem pa je stanje še daleč od idealnega, saj je normativ, ki ga priporoča RSK za ginekologijo in porodništvo, 4000 pacientk na tim. Zdaj jih ima največ, kar 7080 vpisanih ginekologinja iz Trebnjega, ki državno povprečje presega za enkrat in pol.
Je pa podobno stanje, ko pacienti ostajajo brez zdravnika, pereče še na področju družinske medicine.
Ženske zaradi prezasedenosti ginekologov za zdaj nimajo možnosti izbirati, katerega bodo obiskovale, ampak so lahko vesele, da ga sploh dobijo. V eni od ljubljanskih ginekoloških ambulant s koncesijo imajo v čakalni knjigi zavedenih 170 oseb. Kdaj bodo prišle na vrsto, je vprašanje let.
Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kažejo, da 1. aprila letos več kot polovica od 336 ginekologov, ki polno ali zgolj delno delujejo na primarni ravni, ni presegla obremenitve slovenskega povprečja glavarinskih količnikov v dejavnosti ginekologije. Kljub temu imajo pacientke oteženo izbiro ginekologa, posebno v prestolnici.
V Ljubljani deluje 69 ginekoloških ambulant, kar 41 od njih jih na začetku meseca ni dosegalo državnega povprečja količnikov. Največ od teh – 28 – jih spada pod ljubljanski klinični center in delujejo v Leonišču. Najverjetnejša razlaga, da povprečja ne dosegajo, je, da je tam treba za preglede doplačevati, zato ženske raje iščejo druge možnosti. Teh pa ni veliko.
Brez prijav na razpis
V največjem ljubljanskem zdravstvenem domu deluje 14 ginekologov, dva za študentke, pri čemer jih državnega povprečja ni dosegalo osem. Zakaj torej nove paciente pri njih opredeljuje le še en zdravnik, in sicer v enoti Moste-Polje? Iz podatkov je razvidno, da je bila na začetku aprila večina od omenjenih osmih ambulant tik pred doseganjem povprečja, zato obstaja verjetnost, da so kapacitete že zapolnili. Dodati je treba, da ena od zdravnic, ki ni dosegala povprečja, dela krajši delovni čas.
V ZD Ljubljana so pojasnili, da imajo po pogodbi z ZZZS 12,60 ginekološkega tima. Trenutno jih zagotavljajo 11,5, poleg tega v enotah Bežigrad in Šiška ambulanti po upokojitvi oziroma odhodu zdravnice delno pokrivajo še s pogodbenimi zdravniki.
Kdaj se bodo kadrovske razmere na tem področju izboljšale, težko napovedo. Ob zadnjem razpisu za delovno mesto ginekologa ni bilo prijav in so morali razpis ponoviti. Pozitivno je to, da prihodnje leto nimajo predvidene nobene upokojitve katerega izmed ginekologov.
Razmere se izboljšujejo počasi
Kljub vsemu je treba poudariti, da se položaj počasi, a vendarle izboljšuje. Leta 2019 je bilo na ginekološki tim povprečno vpisanih 4821 pacientk, zdaj jih je, predvsem zaradi zaposlitve dodatnih šestih ginekologov, 4534.
Pri tem pa je stanje še daleč od idealnega, saj je normativ, ki ga priporoča RSK za ginekologijo in porodništvo, 4000 pacientk na tim. Zdaj jih ima največ, kar 7080 vpisanih ginekologinja iz Trebnjega, ki državno povprečje presega za enkrat in pol.
Je pa podobno stanje, ko pacienti ostajajo brez zdravnika, pereče še na področju družinske medicine.
