NSi še koketira z Gibanjem Svoboda

Spor o članstvu v preiskovalni komisiji. Knovs bo formiran brez SDS.
Fotografija: Prvak NSi Matej Tonin je na očitke prvaka SDS Janeza Janše sicer zanikal, da bi obstajal dogovor o sodelovanju z Gibanjem Svoboda. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Prvak NSi Matej Tonin je na očitke prvaka SDS Janeza Janše sicer zanikal, da bi obstajal dogovor o sodelovanju z Gibanjem Svoboda. FOTO: Leon Vidic/Delo

Poslancu SDS Žanu Mahniču in Janezu Magyarju je prenehalo članstvo v preiskovalni komisiji glede sumov nezakonitega financiranja političnih strank, ki jo vodi Mojca Šetinc Pašek. Oba sta bila kot lastnika delnic Nove24TV namreč imenovana za priči, zaradi česar je poslanec NSi Aleksander Rebršek napovedal, da bo svoji poslanski skupini predlagal, naj izstopi iz parlamentarne preiskovalne komisije. »Menimo, da gre za nedemokratično rešitev,« so se ogorčenju SDS pridružili v NSi.

Mahnič je opozoril tudi, da je ustavno sodišče že pred desetletjem ugotovilo neskladnost zakona o parlamentarni preiskavi prav zato, ker zakon o parlamentarni preiskavi ne vsebuje posebnega postopkovnega mehanizma, ki bi učinkovito preprečeval sistematično naklepno oviranje dela preiskovalnih komisij s predlaganjem za priče in posledičnim izločanjem članov komisije, vključno s predsednikom. Napovedal je, da bodo v SDS proučili možnost pritožbe. Ali bodo še sodelovali v tej preiskovali komisiji, še ne ve.

V SDS, ki je v fokusu preiskovalne komisije, si želijo to razširiti tudi z obravnavo imperija Martina Odlazka, domnevnem odtekanju denarja iz družbe Gen-I in financiranju kampanje Gibanja Svoboda, a temu koalicijske predlagateljice po naših informacijah niso naklonjene. Kot alternativa se jim tako ponuja lastna preiskovalna komisija, ki pa jo mora zahtevati tretjina poslancev. Sami pa v SDS teh nimajo. Potrebovali bi še najmanj tri glasove poslancev NSi, ki pa svoje podpise pogojujejo – kar je ponovil tudi Reberšek – s tem, da SDS imenuje svoje člane v komisijo za nadzor javnih financ (KNJF) ter v komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs). SDS tega protestno ni storila že od začetka mandata, ker menijo, da bi morali skladno s preračunom strokovnih služb državnega zbora sami voditi tako opozicijski Knovs kot KNJF, ki ga zdaj vodi NSi. Na parlamentarnih hodnikih je mogoče slišati, da je Gibanje Svoboda vodenje KNJF omogočilo NSi prav v zameno za to, da ne bodo prispevali podpisov za preiskovalno komisijo.

V SDS pa so NSi očitali tudi dogovor z Gibanjem Svoboda, zato, da njihovi člani in podporniki ohranjajo vodilne položaje – na primer v SDH, 2TDK in Darsu.

Bodo pa na kolegiju predsednice državnega zbora in nato predvidoma na seji prihodnji teden poslanci koalicije in NSi potrdili sklep, po katerem bo NSi sama prevzela tudi vodenje in večino v Knovsu. Ta do zdaj ni obstajal, saj poseben zakon o Knovsu določa, da predsednika, podpredsednika in člane komisije izvoli državni zbor z večino glasov vseh poslancev. Namesto devetih členov, naj bi jih tokrat ob nadaljevanju obstrukcije SDS štela sicer le sedem. Vodil pa jih bo Toninov nekdanji državni sekretar Janez Žakelj.

image_alt
V igri načrt, da bi Knovs vzpostavili brez SDS

Preberite še:

Komentarji: