Obremenitve so velike, a se najhujše še ni niti začelo
Za zdaj so zadeve v zdravstvu obvladljive, a kako dolgo bodo še?
Odpri galerijo
Zaposleni že pregorevajo. V laboratorijih, kjer dokazujejo novI koronavirus oziroma preverjajo vzete teste že dva tedna, so na robu zmogljivosti in spijo le nekaj ur na noč. Foto Voranc Vogel
Ljubljana – Eden od zdravnikov je bil včeraj v službi skupaj 27 ur, vendar se kritične razmere, ko bi se v zdravstvenih ustanovah zdravilo več kritično obolelih s covidom-19, niso še niti začele. So se pa obremenitve medicinskega osebja v celoti povečale zaradi odsotnosti okuženih z novim koronavirusom in tistih, ki so ostali doma iz preventivnih razlogov, da bodo pozneje lahko nadomeščali morebitne obolele ali izčrpane kolege.
Direktorica Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah Jasna Žerak je povedala, da postaja delo kar naporno, saj vsakega, ki je v stiku z obolelim, dajo v izolacijo. Tako je zdaj 15 sodelavcev doma, nekaj je tudi bolniških dopustov. Trenutno še zmorejo z lastnim kadrom, pomagajo si s koncesionarji. A direktorica dvomi, da bi tako lahko delovali dolgoročno.
Ker je v Šmarju eno največjih žarišč obolelih s koronavirusom, je tudi šmarski zdravstveni dom že dva dni vstopna točka. Žerakova je dejala, da so se že sami prej tako organizirali: »Morali smo narediti triažo, zaprli smo tudi vse druge zdravstvene postaje. Od zdaj bomo imeli pa tudi dva zabojnika.« Dodala je, da je klicev zelo veliko: »Samo v ponedeljek smo jih imeli več kot 500. Za zdaj smo še zelo dobro organizirani, osebje je zelo motivirano. Je pa zdravstveni kader zelo obremenjen in še bolj bo.«
V celjskem zdravstvenem domu, kjer so včeraj potrdili okužbo s koronavirusom pri eni od zdravnic, ki je bila v stiku s tremi pacienti in desetimi sodelavci, povečanega dela zaradi koronavirusa še ni. Je pa veliko več dela zaradi telefonskih klicev, saj v zdravstveni dom oboleli lahko pridejo le po predhodni najavi in zgolj, če ni suma na covid-19. V celjski bolnišnici za zdaj obolelega s koronavirusom še nimajo, so pa v zadnjih dneh največ dela imeli s pripravljanjem bolnišnice na sprejem pacientov, saj so praznili posamezne oddelke, da bi dobili dodaten prostor. Veliko zaposlenih je doma, kjer jih »hranijo« za čas, ko bodo razmere hujše in bodo morali biti zdravi.
Razmere pa se že poznajo na urgenci in infekcijskem oddelku, je povedal strokovni direktor Franci Vindišar: »Obremenitve so daleč nadpovprečne, a še ni čas za tarnanje, ker pričakujemo še veliko več obremenitev. Najbolj me zaradi medicinske opreme skrbi intenzivna, saj niso problem le respiratorji, ampak tudi, denimo, monitorji in vse drugo, kar potrebujemo.«
V zdravniški zbornici so v torek ob 17. uri začeli anketo z naslovom Povejte nam, kako vam gre. Včeraj do 16.30 je nanjo odgovorilo 738 članov, kar je po besedah Zdenke Čebašek Travnik, predsednice zbornice izjemen odziv – v primerjavi s prav tako pomembnimi anketami v prejšnjem obdobju (na primer med krizo v družinski medicini). Izpolnjevanje vzame od dve do tri minute časa, odvisno, koliko posameznik zapiše v besedni del ankete.
Iz do zdaj zbranih odgovorov je razvidno, da je dostopnost do osebne varovalne opreme še vedno slaba: 27 odstotkov anketiranih nima dostopa, 25 odstotkov ima zelo slab dostop in le šest odstotkov poroča o zelo dobrem dostopu.
Skoraj tretjina odstotkov anketiranih nima urejenega varstva za otroke, posebej so izpostavljene družine, v katerih sta oba starša zdravnika – to pomeni dodaten izpad kadra na deloviščih, v družini pa so obremenitve še večje – saj se lahko zgodi, da se eden od staršev, ki je v službi, ne bo mogel vrniti domov, če bo nezavarovan izpostavljen možnosti okužbe.
»S posameznih lokacij poročajo o preutrujenosti zaposlenih, ki je praviloma povezana s pomanjkanjem osebja, ki je moralo v samoizolacijo, nadomestila pa ni bilo mogoče organizirati takoj,« pravi Čebašek Travnikova. Spet opozarja na problematiko mladih zdravnikov, ki imajo otroke in morajo sami poskrbeti za njihovo varstvo, saj je pomoč starih staršev odsvetovana, pri prostovoljcih pa je možnost vnosa okužbe v družino.
Vsebinsko se v anketi zbornice kaže predvsem negotovost, saj 54 odstotkov anketiranih ne ve, kje bodo delali v prihodnjih desetih dneh, kar kaže na slabo vodenje nekaterih zdravstvenih ustanov oziroma pomanjkanje organizacijskih navodil.
Strokovna direktorica koprskega zdravstvenega doma Ljubica Kolander Bizjak je povedala, da so razmere znosnejše, odkar sodelujejo tudi izolski in piranski kolegi. »Naši zdravniki tako niso več prisiljeni opravljati dvojne izmene. Stanje je za zdaj obvladljivo, za naprej pa ne vem, kako bomo delovali,« pravi. Po njenih besedah je vse odvisno od tega, koliko bodo ljudje upoštevali zapovedi o izogibanju stikov in strogi higieni, kar preprečuje prenos pandemičnega virusa. Tisti, ki pri sebi zaznajo obolelost dihal, morajo biti v samoizolaciji.
Po novem ves čas urgentno delujejo trije zdravniki – eden, ki skrbi za bolnike z znaki okužbe koronavirusa, drugi se ukvarja z ranjenimi ali kronično bolnimi, tretji pa opravlja obiske na domu. »Od splošnih družinskih zdravnikov so še vsi zdravi,« zavzdihne.
Nov način dela so uvedli tudi v novogoriškem zdravstvenem domu. »Delo poteka tekoče in ni večjih težav,« nam je povedal Mihael Demšar. »Od danes smo postali vstopna točka, ne utegnem se pogovarjati,« nas je včeraj očitno prezaposlena odpravila Tamara Štemberger Kolnik iz Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica.
V Splošni bolnišnici Murska Sobota so odpovedali vse nenujne obravnave, zato je nekaj zaposlenih ostalo doma, druge pa razporejajo tako, kot zahteva delovni proces. »To pomeni, da tisti, ki imajo delo, so v bolnišnici, drugi pa bodo delali, ko bo več dela,« pojasnjuje Daniel Grabar, strokovni direktor. Pozitivna na okužbo s koronavirusom sta pri njih dva zdravstvena delavca, pri vseh drugih, pri katerih so jemali brise, so bili izvidi negativni. V samoizolaciji so trije, ki ravnajo skladno z navodili. Zdaj čakajo na rezultate brisa, in če bodo ti negativni, bodo prišli na delo.
Na pomoč pa so že poklicali tudi specializante, ki krožijo po drugih bolnišnicah. »Pri nas so vključeni v delovni proces in pomagajo, pripravljamo pa se tudi na najhujše, ko bodo morali v procesu sodelovati vsi,« pojasnjuje Grabar.
Iz UKC Maribor so sporočili, da zaradi preveč dela njihova pojasnila glede obremenjenosti zdravnikov lahko pričakujemo šele v prihodnjih dneh. So pa v sporočilu za javnost zapisali, da je pri njih skupaj hospitaliziranih 13 bolnikov.
Zaradi nedavnih tesnih socialnih stikov je v preventivni domači izolaciji 95 zaposlenih v UKC Maribor. Gre za vse zaposlene, ne zgolj za zdravstveno osebje, nadaljnjega širjenja okužbe znotraj zaposlenih niso zaznali.
V Splošni bolnišnici Novo mesto, ki bo – po načrtih – začela sprejemati bolnike s koronavirusom po tem, ko bodo zapolnjene kapacitete ljubljanske infekcijske klinike in bolnišnice Golnik, zdaj varčujejo s kadrom. Poleg tega da so omejili oskrbo bolnikov z nenujnimi stanji, so domov, v izolacijo, poslali približno polovico zaposlenih. To sicer pomeni, da so obremenitve tistih, ki delajo, nekoliko večje, pravi Milivoj Piletič, strokovni direktor Splošne bolnišnice Novo mesto, vendar so razmere izredne in vsi se zavedajo, da je pomembno, da bodo kolegi, ki so v karanteni, val bolnikov s koronavirusom pričakali spočiti in zdravi. Tako se bodo ekipe menjavale.
V novomeški bolnišnici so za sprejem bolnikov s koronavirusom že pripravili star interni oddelek, tako da bodo v dolenjski prestolnici imeli do 80 postelj. Zagotovili so varne poti in povečali kapacitete opreme. »Pomembno je, da je čim več kadra spočitega za čas, ko se bo število obolelih povečalo,« pravi Tina Kincl iz SB Novo mesto. Takrat bodo z bolniki s koronavirusom delali vsi zdravniki, ne glede na specializacijo, infektologi pa bodo konzultanti. »Še razmišljamo, ali bi vpoklicali tudi starejše zdravnike, da pomagajo, vendar je problem, ker spadajo v rizično skupino,« pravi Kinclova, ki dodaja, da se zavedajo, da bo na vrhuncu epidemije največji problem zagotoviti kader.
Univerzitetna psihiatrična klinika in zdravniška zbornica pa sta že zagotovili psihološko pomoč zdravnikom v stiski. Pokazala pa se je že potreba po etičnih priporočilih, ki jih skupaj pripravljata Komisija za medicinsko etiko in Odbor za pravno-etična vprašanja zdravniške zbornice.
Direktorica Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah Jasna Žerak je povedala, da postaja delo kar naporno, saj vsakega, ki je v stiku z obolelim, dajo v izolacijo. Tako je zdaj 15 sodelavcev doma, nekaj je tudi bolniških dopustov. Trenutno še zmorejo z lastnim kadrom, pomagajo si s koncesionarji. A direktorica dvomi, da bi tako lahko delovali dolgoročno.
Ker je v Šmarju eno največjih žarišč obolelih s koronavirusom, je tudi šmarski zdravstveni dom že dva dni vstopna točka. Žerakova je dejala, da so se že sami prej tako organizirali: »Morali smo narediti triažo, zaprli smo tudi vse druge zdravstvene postaje. Od zdaj bomo imeli pa tudi dva zabojnika.« Dodala je, da je klicev zelo veliko: »Samo v ponedeljek smo jih imeli več kot 500. Za zdaj smo še zelo dobro organizirani, osebje je zelo motivirano. Je pa zdravstveni kader zelo obremenjen in še bolj bo.«
V celjskem zdravstvenem domu, kjer so včeraj potrdili okužbo s koronavirusom pri eni od zdravnic, ki je bila v stiku s tremi pacienti in desetimi sodelavci, povečanega dela zaradi koronavirusa še ni. Je pa veliko več dela zaradi telefonskih klicev, saj v zdravstveni dom oboleli lahko pridejo le po predhodni najavi in zgolj, če ni suma na covid-19. V celjski bolnišnici za zdaj obolelega s koronavirusom še nimajo, so pa v zadnjih dneh največ dela imeli s pripravljanjem bolnišnice na sprejem pacientov, saj so praznili posamezne oddelke, da bi dobili dodaten prostor. Veliko zaposlenih je doma, kjer jih »hranijo« za čas, ko bodo razmere hujše in bodo morali biti zdravi.
Razmere pa se že poznajo na urgenci in infekcijskem oddelku, je povedal strokovni direktor Franci Vindišar: »Obremenitve so daleč nadpovprečne, a še ni čas za tarnanje, ker pričakujemo še veliko več obremenitev. Najbolj me zaradi medicinske opreme skrbi intenzivna, saj niso problem le respiratorji, ampak tudi, denimo, monitorji in vse drugo, kar potrebujemo.«
Anketa zdravniške zbornice
V zdravniški zbornici so v torek ob 17. uri začeli anketo z naslovom Povejte nam, kako vam gre. Včeraj do 16.30 je nanjo odgovorilo 738 članov, kar je po besedah Zdenke Čebašek Travnik, predsednice zbornice izjemen odziv – v primerjavi s prav tako pomembnimi anketami v prejšnjem obdobju (na primer med krizo v družinski medicini). Izpolnjevanje vzame od dve do tri minute časa, odvisno, koliko posameznik zapiše v besedni del ankete.
Iz do zdaj zbranih odgovorov je razvidno, da je dostopnost do osebne varovalne opreme še vedno slaba: 27 odstotkov anketiranih nima dostopa, 25 odstotkov ima zelo slab dostop in le šest odstotkov poroča o zelo dobrem dostopu.
Skoraj tretjina odstotkov anketiranih nima urejenega varstva za otroke, posebej so izpostavljene družine, v katerih sta oba starša zdravnika – to pomeni dodaten izpad kadra na deloviščih, v družini pa so obremenitve še večje – saj se lahko zgodi, da se eden od staršev, ki je v službi, ne bo mogel vrniti domov, če bo nezavarovan izpostavljen možnosti okužbe.
»S posameznih lokacij poročajo o preutrujenosti zaposlenih, ki je praviloma povezana s pomanjkanjem osebja, ki je moralo v samoizolacijo, nadomestila pa ni bilo mogoče organizirati takoj,« pravi Čebašek Travnikova. Spet opozarja na problematiko mladih zdravnikov, ki imajo otroke in morajo sami poskrbeti za njihovo varstvo, saj je pomoč starih staršev odsvetovana, pri prostovoljcih pa je možnost vnosa okužbe v družino.
Vsebinsko se v anketi zbornice kaže predvsem negotovost, saj 54 odstotkov anketiranih ne ve, kje bodo delali v prihodnjih desetih dneh, kar kaže na slabo vodenje nekaterih zdravstvenih ustanov oziroma pomanjkanje organizacijskih navodil.
V Kopru zdravniki še zdravi
Strokovna direktorica koprskega zdravstvenega doma Ljubica Kolander Bizjak je povedala, da so razmere znosnejše, odkar sodelujejo tudi izolski in piranski kolegi. »Naši zdravniki tako niso več prisiljeni opravljati dvojne izmene. Stanje je za zdaj obvladljivo, za naprej pa ne vem, kako bomo delovali,« pravi. Po njenih besedah je vse odvisno od tega, koliko bodo ljudje upoštevali zapovedi o izogibanju stikov in strogi higieni, kar preprečuje prenos pandemičnega virusa. Tisti, ki pri sebi zaznajo obolelost dihal, morajo biti v samoizolaciji.
Po novem ves čas urgentno delujejo trije zdravniki – eden, ki skrbi za bolnike z znaki okužbe koronavirusa, drugi se ukvarja z ranjenimi ali kronično bolnimi, tretji pa opravlja obiske na domu. »Od splošnih družinskih zdravnikov so še vsi zdravi,« zavzdihne.
Zdravstveno osebje je pred hudo preizkušnjo. Že tako neugodne delovne razmere so se zdaj še precej bolj zaostrile. Foto Leon Vidic
Nov način dela so uvedli tudi v novogoriškem zdravstvenem domu. »Delo poteka tekoče in ni večjih težav,« nam je povedal Mihael Demšar. »Od danes smo postali vstopna točka, ne utegnem se pogovarjati,« nas je včeraj očitno prezaposlena odpravila Tamara Štemberger Kolnik iz Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica.
Reorganizacija dela
V Splošni bolnišnici Murska Sobota so odpovedali vse nenujne obravnave, zato je nekaj zaposlenih ostalo doma, druge pa razporejajo tako, kot zahteva delovni proces. »To pomeni, da tisti, ki imajo delo, so v bolnišnici, drugi pa bodo delali, ko bo več dela,« pojasnjuje Daniel Grabar, strokovni direktor. Pozitivna na okužbo s koronavirusom sta pri njih dva zdravstvena delavca, pri vseh drugih, pri katerih so jemali brise, so bili izvidi negativni. V samoizolaciji so trije, ki ravnajo skladno z navodili. Zdaj čakajo na rezultate brisa, in če bodo ti negativni, bodo prišli na delo.
Na pomoč pa so že poklicali tudi specializante, ki krožijo po drugih bolnišnicah. »Pri nas so vključeni v delovni proces in pomagajo, pripravljamo pa se tudi na najhujše, ko bodo morali v procesu sodelovati vsi,« pojasnjuje Grabar.
Iz UKC Maribor so sporočili, da zaradi preveč dela njihova pojasnila glede obremenjenosti zdravnikov lahko pričakujemo šele v prihodnjih dneh. So pa v sporočilu za javnost zapisali, da je pri njih skupaj hospitaliziranih 13 bolnikov.
Zaradi nedavnih tesnih socialnih stikov je v preventivni domači izolaciji 95 zaposlenih v UKC Maribor. Gre za vse zaposlene, ne zgolj za zdravstveno osebje, nadaljnjega širjenja okužbe znotraj zaposlenih niso zaznali.
Varčevanje s kadrom
V Splošni bolnišnici Novo mesto, ki bo – po načrtih – začela sprejemati bolnike s koronavirusom po tem, ko bodo zapolnjene kapacitete ljubljanske infekcijske klinike in bolnišnice Golnik, zdaj varčujejo s kadrom. Poleg tega da so omejili oskrbo bolnikov z nenujnimi stanji, so domov, v izolacijo, poslali približno polovico zaposlenih. To sicer pomeni, da so obremenitve tistih, ki delajo, nekoliko večje, pravi Milivoj Piletič, strokovni direktor Splošne bolnišnice Novo mesto, vendar so razmere izredne in vsi se zavedajo, da je pomembno, da bodo kolegi, ki so v karanteni, val bolnikov s koronavirusom pričakali spočiti in zdravi. Tako se bodo ekipe menjavale.
V novomeški bolnišnici so za sprejem bolnikov s koronavirusom že pripravili star interni oddelek, tako da bodo v dolenjski prestolnici imeli do 80 postelj. Zagotovili so varne poti in povečali kapacitete opreme. »Pomembno je, da je čim več kadra spočitega za čas, ko se bo število obolelih povečalo,« pravi Tina Kincl iz SB Novo mesto. Takrat bodo z bolniki s koronavirusom delali vsi zdravniki, ne glede na specializacijo, infektologi pa bodo konzultanti. »Še razmišljamo, ali bi vpoklicali tudi starejše zdravnike, da pomagajo, vendar je problem, ker spadajo v rizično skupino,« pravi Kinclova, ki dodaja, da se zavedajo, da bo na vrhuncu epidemije največji problem zagotoviti kader.
Univerzitetna psihiatrična klinika in zdravniška zbornica pa sta že zagotovili psihološko pomoč zdravnikom v stiski. Pokazala pa se je že potreba po etičnih priporočilih, ki jih skupaj pripravljata Komisija za medicinsko etiko in Odbor za pravno-etična vprašanja zdravniške zbornice.
