Odnos do sogovornic v medijih je ogledalo družbe

Čeprav v Sloveniji ne primanjkuje strokovnjakinj z različnih področij, ki so visoko izobražene in izkušene, naši mediji občutno pogosteje dajo besedo moškim. Po najnovejši raziskavi združenja Ona ve in Kliping d. o. o. je delež pojavnosti sogovornic v intervjujih med januarjem 2022 in decembrom 2024 dosegel komaj slabih 37 odstotkov.

Zadnji podatki mednarodne raziskave Global Media Monitoring Project iz leta 2020 kažejo, da bomo za zapolnitev povprečne razlike v enakosti spolov v tradicionalnih novicah potrebovali še najmanj 67 let.

Poročilo je nastalo kot sinteza triletnega mesečnega spremljanja sogovornic v intervjujih nekaterih najbolj branih oziroma gledanih slovenskih medijev. Podatki – če jih primerjamo s preteklimi petimi ali desetimi leti – vzbujajo nekaj optimizma, saj je bil nekoč delež pojavnosti žensk še manjši.

Kot je poudarila profesorica Alenka Jelen z Univerze v Stirlingu in gostujoča profesorica na Fakulteti za družbene vede, je svet za dvig zastopanosti žensk v medijih potreboval 20 let, vendar v Sloveniji tega ne smemo imeti za zgled, saj je neenakomerna zastopanost med spoli v medijih še vedno zelo velika.

Le dva medija sta v teh treh letih pripravila več intervjujev s sogovornicami kot sogovorniki. To sta Jana s 60 odstotki in Planet TV s 57 odstotki, rahlo pod polovico se je gibala TV Slovenija 1. Glede na vrsto medija so se ženske kot sogovornice največkrat pojavile v intervjujih na televiziji (41,5 odstotka), najmanjkrat pa v tiskanih medijih (33,28 odstotka).

Glede na vrsto medija so se ženske kot sogovornice največkrat pojavile v intervjujih na televiziji. FOTO: Blaž Samec

Uravnoteženost čez 250 let

Analizo nekaterih najbolj gledanih dnevnoinformativnih televizijskih oddaj in deleža pojavnosti gostij v teh so začeli leta 2014 pri Metini listi. Tokrat so na pobudo združenja Ona ve vzeli pod drobnogled intervjuje v izbranih tiskanih, spletnih in televizijskih medijih, ki so označeni z rubriko intervju, in sicer s področja gospodarstva, politike, zdravstva in drugih tem, ki jih ni bilo mogoče umestiti med omenjene štiri (šport, kultura, potovanja, medosebni odnosi).

Mesečni deleži pojavnosti sogovornic v intervjujih so se v izbranem intervalu gibali med 32,1 odstotka (julij 2022) in 41,69 odstotka (april 2023). Pojavnost sogovornic je v petih mesecih presegla 40 odstotkov – aprila 2023, septembra 2023 in 2024 ter oktobra in marca 2023.

Povečana prisotnost sogovornic je značilna za mesece s simboličnimi datumi; dnevom žena, ko medije tradicionalno preplavijo zgodbe žensk, začetkom šole oziroma ozaveščanjem o simboliki raka dojk. Več kot petdeset- oziroma sedemdesetodstotni delež sogovornic so dosegli intervjuji, ki so jih kot (so)avtorice podpisale novinarke.

Težava ni le odsotnost ženskega glasu v medijih, temveč tudi način, na katerega so sogovornice pogosto predstavljene. Športnicam, na primer, postavljajo vprašanja o občutkih ali kje so kupile obleko za prireditev, njihovi trenerji ali celo kolegi iz panoge pa komentirajo športničino pot, priprave in doživljanje uspeha.

Sogovornice so v intervjujih pogosteje zastopane, ko se tematika vrti okrog lahkotnejših tem, mentalnega zdravja (leta 2023 na primer niti en moški ni komentiral tega področja), šolstva, vzgoje, socialnega varstva in literature.

Le dva medija sta od leta 2022 do 2024 pripravila več intervjujev s sogovornicami kot sogovorniki. FOTO: Jure Eržen

Odnos do sogovornic v medijih je ogledalo družbe. Vzpon desnih političnih struj po Evropi in svetu prisotnosti žensk v medijih ne dela velike usluge. Pogosto se strokovnjakinje nočejo oglasiti, ker se bojijo kritik, pljuvanja, ocenjevanja ...

Pri Ona ve so opozorili na globalno poročilo o spolni diskrepanci za leto 2020 Svetovnega gospodarskega foruma, po katerem bomo s sedanjim tempom spolno uravnoteženost z vidika sodelovanja in enakih priložnosti v gospodarskem, s tem pa tudi medijskem sektorju, dosegli čez 250 let.