Odškodninke okoli Rigelnikovega ACH

Tožba: Nekdanja finančnica je prepričana, da je bila pri prodaji svojega deleža v Proteju oškodovana
Fotografija: Herman Rigelnik, dolgoletni prvi mož ACH, se je zapletel v spor z nekdanjo sodelavko Vero Mihatovič. FOTO: Igor Zaplatil
Odpri galerijo
Herman Rigelnik, dolgoletni prvi mož ACH, se je zapletel v spor z nekdanjo sodelavko Vero Mihatovič. FOTO: Igor Zaplatil

Nemir okoli ACH, nekdanjega imperija Hermana Rigelnika, ne pojenja. Govorice o za davkoplačevalce škodljivem ravnanju pri prodaji slabih bančnih terjatev do te družbe je zdaj potrdila revizija računskega sodišča. V njej je namreč med drugim zapisano, da je slaba banka prodajo terjatev do ACH vodila nepregledno, z načinom vodenja postopka prodaje je vplivala na doseženo ceno, hkrati pa ni zagotovila, da kupec terjatev ne bi mogel prodati naprej tretjim osebam ali da bi jih dolžniki odkupili nazaj. Z razpletom po prodaji in razdelitvi nekdanjega ACH pa vsi niso zadovoljni. Nekdanji dolgoletni sodelavci so se tako zapletli v medsebojne odškodninske tožbe.

Vera Mihatovič, nekdanja dolgoletna Rigelnikova sodelavka in finančnica, skupaj sta začela delati že v sedemdesetih letih v mariborski Metalni, je tako vložila odškodninsko tožbo proti družbi Protej. Prek te družbe so nekdanji menedžerji, s Hermanom Rigelnikom na čelu, obvladovali skupino ACH. Mihatovičeva ocenjuje, da je bila pri prodaji svojega deleža v Proteju oškodovana za več kot 15 milijonov evrov.
 

Kako naj bi se oškodovanje zgodilo


Oškodovanje, potrjujeta ga tudi dve izvedenski mnenji, ki ju je naročila Mihatovičeva, naj bi se zgodilo ob prodaji njenega deleža v Proteju. V njem je imela dobrih deset odstotkov lastništva, prodati pa ga je morala zaradi zapadlosti enega izmed svojih posojil. Družbeniki Proteja, največji delež je bil v rokah Hermana Rigelnika, so jo že leta 2015 silili k prodaji. Pred odločitvijo o tem je Mihatovičeva želela pridobiti podatke o poslovanju Proteja, a ni bila uspešna. Prav tako ni imela notranjih informacij glede dogajanja z nadaljnjo preprodajo terjatev do ACH, ki so bile ob sanaciji bank, kot rečeno, najprej prenesene na DUTB.



Mihatovičeva tako ni imela podatkov, na temelju katerih bi lahko ocenila, ali je bila tedanja cenitev vrednosti Proteja, ki so jo naročili Rigelnikovi, pravilna. Da je bilo s cenitvijo, po kateri je svoj delež v Proteju (prepoceni) prodala, nekaj narobe, je ugotovila šele lani spomladi ob izključitvi manjšinskih delničarjev ACH. Cenitev in s tem vrednost lastniških deležev lastnikov Proteja, ki je bila narejena kasneje, je bila precej višja od tiste, po kateri je svoj delež prodala Mihatovičeva. Prevladuje ocena, pravijo naši sogovorniki, da so ob prvotni (pre)nizki cenitvi vrednosti Proteja s tem »slepilnim manevrom« nezaželene družbenike želeli spraviti iz lastništva Proteja. Ob nadaljnji prodaji te družbe pa tudi dobro zaslužiti.


 

Uspeh v tožbi ne bo udaril Rigelnikovih po žepu


Ob lanski prodaji francoskemu proizvajalcu avtodomov Trigano je kupnina za Protej dosegla 181 milijonov evrov. To je bilo bistveno več, kot je bila prvotno ocenjena vrednost premoženja imperija Hermana Rigelnika, in to ne glede na to, da so bili v prvo cenitev vključeni tudi Union hoteli in Autocommerce. Tako hoteli kot dejavnost prodaje avtomobilov so bili v skrbno premišljeni operaciji iz imperija ACH izločeni. Lastniki Proteja so kupnino ob prodaji Francozom deloma prejeli v denarju, deloma pa v premoženju ACH. 560 sob Union hotelov je pristalo v rokah Rigelnikovega kroga po nenavadno nizki ceni, trdi Mihatovičeva, ki je od realne na trgu nižja za kar 37 milijonov evrov. Premoženje Rigelnikovih ob uspešni odškodninski tožbi Vere Mihatovič po naših informacijah ni ogroženo, saj se je novi francoski lastnik Proteja zavezal, da bo tveganja iz morebiti uspešnih tožb prevzel nase.

Na drugi strani pa je vložena še ena odškodninska tožba. Proti Mihatovičevi je namreč, kot ocenjuje sama, predvsem zaradi maščevanja zaradi njene tožbe vložena desetmilijonska odškodninska tožba ACH. Kot njegova predstavnica v nadzornem svetu nekdanje Factor banke naj bi bila namreč odgovorna za izgubo, ki jo je finančni holding ACH utrpel ob likvidaciji Factor banke oziroma ob razlastitvi njenih lastnikov ob sanaciji bank leta 2013. Tega leta so se zaradi različnih sporov tudi nekateri glavni akterji ACH razšli. Od nekdanjih nadzornikov Factor banke ACH odškodninsko sicer toži le njo, pravi, drugih nadzornikov pa ne.

Komentarji: