Ohranjajo povečan vpis na medicini, več letos tudi na pravu
Dijaki bodo danes in jutri spoznavali želene študijske programe. Skupno je za študijsko leto 2024/2025 na voljo 20.241 vpisnih mest za redni in izredni študij. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, so visokošolski zavodi upoštevali vladne usmeritve in ohranili povečan vpis na nekaterih programih ter povečali število vpisnih mest na več drugih.
Vlada je oktobra lani sprejela usmeritve za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti za študijsko leto 2024/2025. Sprva je dokument precej razburil, a kot pojasnjuje pristojno ministrstvo, so visokošolski zavodi usmeritve upoštevali. Tako bodo visokošolski zavodi za študijske programe, ki so v tem študijskem letu dodatno financirani zaradi povečanja vpisnih mest, zagotovili enak obseg vpisnih mest tudi v študijskem letu 2024/2025. Tako ohranjajo več vpisnih mest na medicini, dentalni medicini, psihologiji, radiološki tehnologiji, babištvu, fizioterapiji, zdravstveni negi, na logopediji in surdopedagogiki na ljubljanski pedagoški fakulteti pa bodo število vpisnih mest povečali še za tri.
V drugi usmeritvi je vlada predlagala, da visokošolski zavodi povečajo vpisna mesta na področjih: izobraževanje (pedagoški poklici), pravo, socialno delo, farmacija, računalništvo in informatika oziroma računalništvo in informacijska tehnologija, računalništvo in matematika, elektrotehnika, multimediji ter medijske komunikacije, strojništvo, tehniška varnost, gozdarstvo ter upravljanje gozdnih ekosistemov, živilstvo.
Nekateri visokošolski zavodi so to upoštevali, tako je več mest na predšolski vzgoji, razrednem pouku, gozdarstvu, gozdarstvu in obnovljivih gozdnih virih, aplikativni elektrotehniki, farmaciji, pravu. Na šestnajstih programih visokošolski zavodi števila vpisnih mest niso povečali, saj, kot piše ministrstvo, ne morejo zagotoviti kadrovskih ali prostorskih kapacitet, nekateri pa obojega. Ministrstvo še piše, da pa so na ljubljanski fakulteti za računalništvo in informatiko za študijski program računalništvo in matematika zmanjšali število vpisnih mest za štiri, »ker želijo obdržati omejitve vpisa«.
Nujna analiza
Precej bolj je burila duhove tretja usmeritev, v kateri je vlada zapisala, da mora visokošolski zavod za programe, kjer je razvidno, da gre za »fiktivni vpis«, pripraviti obrazložitev ponujenih vpisnih mest in idejni načrt izvajanja za obdobje 2024–2028 ter morebitni načrt za preoblikovanje programa v tem obdobju. Na ministrstvu pojasnjujejo, da so to usmeritev vključili »v pripravo predloga načrta izvajanja študijske dejavnosti za obdobje 2025–2028. Predlog načrta za to obdobje morajo visokošolski zavodi predložiti ministrstvu do konca februarja 2024.«
Kot odgovarja vodstvo Univerze v Ljubljani z rektorjem Gregorjem Majdičem, so se z usmeritvami seznanili in se zavezali, da bodo opravili analize, ki jih že izvajajo: »Izdelujemo tudi metodologijo, po kateri bomo lahko načrtovali ukrepe za premostitev razkoraka med razpisanimi mesti in vpisanimi študenti, in sicer tako na programih, kjer je vpisanih manj, kot tam, kjer interes presega število mest, ki so na voljo.«
Prihodnje študijsko leto tako sprememb še ne bo, kako bo v prihodnje, pa bo pokazala analiza: »Na Univerzi v Ljubljani se zavedamo pomembne družbene vloge pri izobraževanju kadrov, pomisleke smo imeli predvsem glede načina določanja področij, saj nismo bili seznanjeni z nobenimi analizami, ki bi verodostojno potrdile izbiro področij, pri katerih naj bi bile potrebne spremembe.« Tudi na odgovor, kateri so programi s »fiktivnimi« vpisi, bo treba počakati: »Za zdaj operiramo samo s kategorijo osipnikov. Koliko od njih je fiktivnih vpisov, bo jasno po analizi.« Dodali pa so, da so na nekaterih programih, kjer je bil velik razkorak med številom razpisanih mest in številom študentov, že zmanjšali število razpisnih mest.
Še naprej s poklicno maturo?
Veliko vprašanje za dijake in devetošolce, ko se odločajo za srednjo šolo, je tudi, ali lahko na želeni univerzitetni študij napredujejo zgolj s poklicno maturo in petim predmetom splošne mature. Spremembe se na tem področju obetajo, tudi v osnutku nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja so načrtovane znatne zaostritve, razlagajo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje: »Trenutna rešitev prehoda med poklicno in splošno maturo se v praksi vedno bolj izkazuje kot neustrezna, z naraščanjem števila kandidatov, ki opravljajo peti predmet, naraščajo tudi organizacijske in izvedbene težave na posameznih šolah.« Dodali so, da rešitve že iščejo.
Za zdaj še velja, da študij na univerzitetnem programu nadaljujejo dijaki s poklicno maturo z istega strokovnega področja ter petim predmetom splošne mature. Na visokošolskem ministrstvu poudarjajo, »da potrebno raven predznanja za vpis na univerzitetne študijske programe že danes opredeljujejo predmetni izpitni katalogi za splošno maturo, ki so znani vnaprej. Vodilo pri uresničevanju cilja za vpis v visoko šolstvo naj bo predvsem želja po znanju.«
Na ljubljanski univerzi opozarjajo, da o poklicni oziroma splošni maturi in prehodu na univerzitetne študije še ni razprave, upoštevati pa bodo morali resolucijo o nacionalnem programu visokega šolstva do 2030 in opazovati demografske dejavnike: »Ključno bo najti načine, da ne zapiramo poti do univerze mladim, ki si želijo študirati, obenem pa ne spreminjamo vstopnih pogojev tako, da bi to ogrozilo kakovost študijskih programov.«
