Diskriminacija dijakov s poklicno maturo

V petek in soboto bodo bodoči dijaki in študenti obiskali želene šole, nekaterim dijakom pa so vrata fakultet zaprta.
Fotografija: Informativni dnevi na srednjih šolah in fakultetah bodo letos spet v živo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Informativni dnevi na srednjih šolah in fakultetah bodo letos spet v živo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Po dveh letih pridobivanja informacij na daljavo bodo informativni dnevi letos spet v živo. Letos šolanje končuje 21.571 devetošolcev, kar je 1690 več kot lani, razpisali so 25.560 prostih mest v srednjih šolah. Izkušnje letošnjih maturantov kažejo, da je premislek o srednji šoli nujen. Nekateri dijaki, ki jih čaka poklicna matura, so namreč šele letos izvedeli, da študijski programi, ki so jim bili dostopni še lani, letos niso več.

Napovedi, da bodo rezultati nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) upoštevani pri vpisu v srednje šole z omejitvijo vpisa, letos še ne bodo uresničene. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so pojasnili, da sprememba meril zahteva ustrezno spremembo celotne osnovnošolske in srednješolske zakonodaje. Dodali so, da »zakonodaja določa, da morajo biti kandidati z merili seznanjeni pred začetkom šolskega leta, v katerem začnejo izpolnjevati pogoje za merila«. Za vpis v srednjo šolo bodo tudi letos pomembne ocene obveznih predmetov v sedmem, osmem in devetem razredu.

image_alt
Felda: Naša šola je zelo dobra, lahko bi bila še boljša

Ena najbolj zaželenih šol v državi je že nekaj let Gimnazija Ledina. Ravnatelj Roman Vogrinc na informativnih dnevih pričakuje gnečo: »Letos osnovno šolo končuje generacija, ki je še večja kot lanska. Sprejmemo lahko le toliko dijakov kot minula leta, ker nimamo prostorskih pogojev, pričakujemo pa, da bomo kot vedno lahko razpisali dodatna mesta, ki so sicer namenjena ponavljavcem. Mislim, da bi bilo dodatno merilo, kot je NPZ, za vpis potrebno, smiselno in koristno. Vpis je namreč postal kaotičen, NPZ bi bil elegantna rešitev ob že vzpostavljenem sistemu, bilo bi tudi najbolj pošteno.«

Spremembe pri fakultetah

Medtem ko meril ne smejo spreminjati pri vpisu za srednjo šolo, se je prav to zgodilo na Univerzi v Ljubljani (UL) pri vpisnih pogojih za dijake s poklicno maturo in petim predmetom. Šolanje po podatkih ministrstva letos končuje 6183 gimnazijcev, ki jih čaka splošna matura, strokovno srednješolsko izobraževanje s poklicno maturo končuje 7217 dijakov. Zanje je v prihodnjem študijskem letu razpisanih 19.792 prostih mest za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe ter 11.800 prostih mest za višje strokovno izobraževanje.

image_alt
Vpis v visokem šolstvu: po četrtkovi prekinitvi vendarle soglasje vlade

Na UL so ob objavi razpisa pojasnili, da bodo letos prvič na več študijskih programov za nekatere dijake s poklicno maturo vrata zaprta. Dodali so, da gre za neprimerno in diskriminatorno razumevanje zakona o visokem šolstvu in da jih je v to prisilila Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis), ki je akreditacijo univerze pogojevala s spremembo vpisnih pogojev. Prorektorica UL Ksenija Vidmar Horvat je dejala, da pričakujejo, da teh dijakov ne bo veliko: »Ampak ne gre za število, gre za načelo pravičnosti. Vsak dijak, ki ostane pred vrati univerze zaradi spremenjenih pogojev, ki ne veljajo enotno za vso Slovenijo, je za nas izgubljen študent in v resnici nismo opravili svojega poslanstva.«

Nerazumljivo

Ravnatelji srednjih strokovnih šol so ogorčeni in razlagajo, da gre za veliko diskriminacijo dijakov. Ravnateljica Gimnazije in veterinarske šole Ljubljana Marjana Mastinšek Šuštar je od Nakvisa želela obrazložitev, kako so klasificirali srednješolske programe, saj zdaj nastajajo absurdne situacije. Veterinarski tehnik, ki ima, denimo kemijo in biologijo tri leta (pa še četrto, če si to izbere za maturo), se ne more vpisati na pedagoško fakulteto za študij dvopredmetnega učitelja, lahko pa se tja vpišejo dijaki iz srednješolskih programov z dvakrat manj kemije, ugotavlja ravnateljica: »Nesprejemljivo je, da so dijaki srednjih strokovnih šol postavljeni v tako različen in diskriminatoren položaj.« Odgovor Nakvisa je bil, da če ravnatelji menijo, da bi njihovi dijaki morali imeti možnost, naj predloge pošljejo na fakulteto.

image_alt
Vpis na javne univerze prvič pod različnimi vpisnimi pogoji

Ljubljanska filozofska fakulteta je za prihodnje študijsko leto vpisne pogoje ohranila, je odgovorila dekanja Mojca Schlamberger Brezar: »Na to problematiko smo intenzivno opozarjali vse leto. Ker ustrezne tehnične prilagoditve, ki bi omogočale realizacijo izbirnega postopka po novih vpisnih pogojih, niso bile izvedene, smo v dogovoru z UL sklenili, da za študijsko leto 2023/2024 izjemoma za večino programov ohranimo stare vpisne pogoje, novi pogoji veljajo le za peščico enopredmetnih študijskih programov.«

Preberite še:

Komentarji: