Po covidni je udarila še »tiha pandemija«

V Evropi je depresivnih 40 milijonov, pri nas vsak dvajseti. Poraba antidepresivov raste, najmanjša je v »centru«, najvišja v Zasavju.
Fotografija: Depresija - velik evropski in slovenski javnozdravstveni problem. FOTO: Matej Družnik
Odpri galerijo
Depresija - velik evropski in slovenski javnozdravstveni problem. FOTO: Matej Družnik

Po pandemiji covida-19, pred katero je zadnji dve leti trepetal ves svet, strokovnjaki opozarjajo še na eno – »tiho pandemijo«: depresijo. Z njo se po podatkih WHO spopada prek 40 milijonov ali dobre štiri odstotke Evropejcev. Pri nas je depresiven vsak dvajseti odrasli, raba antidepresivov se povečuje, v 2020 so jih največ predpisali v Zasavju, na Goriškem in Koroškem, najmanj v osrednjeslovenski regiji.

Antidepresivi. INFOGRAFIKA: Delo
Antidepresivi. INFOGRAFIKA: Delo

Depresija in njene posledice, ki se odražajo v stopnji samomorilnosti, so velik evropski in slovenski javnozdravstveni problem, ki ga je pandemija covida še poslabšala – samo v prvem letu pandemije za četrtino. Leta 2019 je samomorilni količnik v Sloveniji znašal 19,8 odstotka, kar pomeni, skoraj dvajset samomorov na 100.000 prebivalcev. Za primerjavo: evropsko povprečje je bilo »le« trinajst samomorov na 100.000 prebivalcev. V 2020 je slovenski samomorilski količnik nekoliko upadel – na 17,57 -, a še vedno bistveno odstopa od stopnje evropskega. K samomorom so pri nas bolj nagnjeni moški - skoraj štirikrat več si jih vzame življenje kot žensk. Ogroženi so predvsem starejši. Samomor pa je tudi drugi vodilni vzrok smrti med mladostniki od 15. do 20. leta.

Hkrati s »tiho pandemijo« narašča tudi poraba antidepresivov. V 2020 so jih v Sloveniji po podatkih NIJZ predpisali za 11,6 milijona evrov. Zdravniki so se podpisali pod 653.000 receptov za lajšanje depresije. Povprečno je antidepresive prejemalo 7,3 odstotka Slovencev. Največ, skoraj devet odstotkov, so jih predpisali v Zasavju, 8,4 odstotka na Goriškem, dobrih osem odstotkov na Koroškem in »le« 6.4 odstotka v osrednjeslovenski regiji. Pred pandemijo, v 2018, so, kot kažejo podatki Sursa, največ antidepresivov jemali prebivalci Ormoža, Hrastnika, Rogatca in Mežice – vsi več kot 95 odmerkov na tisoč prebivalcev na dan -, najmanj, 38 dnevnih odmerkov, pa občani Komende. Med 2010 in 2018 se poraba antidepresivov ni povečala le na Jezerskem in v Zavrču, medtem ko je bilo povečanje porabe najizrazitejše v Mežici: s 46 na 96 odmerkov na tisoč prebivalcev na dan.

Kdaj bodo tudi bolniki z depresijo dobili svoj strateški načrt? FOTO: Leon Vidic/Delo
Kdaj bodo tudi bolniki z depresijo dobili svoj strateški načrt? FOTO: Leon Vidic/Delo

V svetu depresivnih 300 milijonov ljudi

Depresija je bila tudi tema letošnjega Foruma Globsec v Bratislavi, kjer so analizirali njeno razširjenost v desetih državah Srednje in Vzhodne Evrope ter Baltika Skupaj po podatkih Inštituta za zdravstvene meritve in vrednotenje samo v Bolgariji, na Češkem, Hrvaškem, Madžarskem, Slovaškem, v Srbiji, Sloveniji in Estoniji, Litvi ter Latviji za depresijo trpi 2,4 milijona ljudi. Ker se je še vedno drži stigma, povezana z duševnimi boleznimi, kot ugotavljajo strokovnjaki, večina primerov žal ostaja nezdravljenih. Ocena je, da je stopnja obolevnosti v posameznih evropskih državah celo 63-odstotna. Zaradi desetletja podhranjenega financiranja sistemov za obvladovanje duševnega zdravja si bolniki z depresijo in njihove družine zaslužijo enak strateški načrt kot bolniki z rakom, so se strinjali udeleženci Foruma.

Slovenija je še v procesu prenove sistema duševnega zdravja in razvoja novih storitev na tem področju, še poroča Globsec. Zakon o duševnem zdravju smo dobili v 2008, prvi celovit strateški dokument o duševnem zdravju pa predstavlja Nacionalni program duševnega zdravja 2018–2028. Lani je Združenje psihiatrov Slovenskega zdravniškega društva sprejelo še smernice za zdravljenje depresije, ki poleg farmakološkega zdravljenja depresije omenjajo psihoterapijo, psiho edukacijo in druge psihosocialne ter biološke pristope k zdravljenju.

Kam po pomoč

Ljudje v duševni stiski lahko v Sloveniji poiščejo pomoč na telefonski številki 01 520 99 00 vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj, 24 ur dnevno, sedem dni v tednu sta brezplačno na voljo zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123, prav tako brezplačno pa na otroke in mladostnike vsak dan med 12. in 20. uro čaka TOM telefon 116 111.

Preberite še:

Komentarji: