Po več kot dveh mesecih nekateri v šole

Ljubljana – Večina od 4800 otrok, ki obiskujejo šole in zavode za otroke s posebnimi potrebami, se bo po odločitvi ustavnega sodišča jutri vrnila v šole. Danes so testirali njihove učitelje, v Murski Soboti bodo pouk začeli v sredo, ker morajo testiranje ponoviti. Predstavniki zaposlenih v vzgoji in izobraževanju z ministrico Simono Kustec, ki napoveduje nova odpiranja šol prihodnji teden, se danes niso zbližali pri snovanju dogovora o varnem vračanju v šole. V sredo bodo imeli še sestanek z Janezom Janšo.

Dogovora ne bodo podpisali ravnatelji šol in zavodov za otroke s posebnimi potrebami, pravi ravnateljica radovljiške osnovne šole Jelena Horvat: »Vse smo že pripravili, zato se mi ne zdi smiselno, da bi to podpisali. Nobenih praznikov nismo imeli, na silvestrovo ob petih popoldne sem z zdravstvenim domom urejala testiranje. Poskrbeli smo za vse ukrepe, otroci se ne bodo mešali. Tudi tisti redki, ki bodo v podaljšanem bivanju in jutranjem varstvu, bodo ločeni, za zaposlene ne bo nobenih odmorov, skupnih malic, ves čas bodo nosili maske.«



Ministrica je dejala, da so danes testirali 86 odstotkov zaposlenih v šolah za otroke s posebnimi potrebami, nekaj jih je bilo tudi pozitivnih. V Centru Janeza Levca so vsi zaposleni, ki so prišli na testiranje, imeli negativni izvid, je bil zadovoljen ravnatelj Matej Rovšek: »Z lahkoto bomo začeli. Od 150 učiteljev tudi samo ena učiteljica koristi varstvo otroka, kar je zelo malo, saj ima najmanj 20 učiteljic otroka v prvi triadi. Za večino otrok, staršev in učiteljev bo to, da gredo spet v šole, praznik. Lani smo bili od desetih mesecev, ko naj bi bil pouk, pet mesecev doma. V razredih otroci ne bodo nosili mask, v skupnih prostorih pa jih morajo. Večina otrok z motnjami v duševnem razvoju se je na maske lepo privadila, nekateri pa jih ne prenesejo.« Tudi Horvatova je dejala, da vsi komaj čakajo ponovnega začetka, a je realna: »Pričakujemo precej slabšo sliko pri vedenju in znanju.«
 

Zapiranje šol skrajni ukrep

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je v poročilu 23. decembra zapisal, da naj bo zapiranje šol skrajni ukrep. Koristi zapiranja so namreč manjše od negativnega vpliva na fizično in psihično zdravje ter izobrazbo otrok. V ECDC dodajajo, da zaprtje šol še povečuje neenakosti v družbi, saj bolj vpliva na otroke iz ranljivejših skupin. Poleg tega ugotavljajo, da so ekonomski stroški zaprtja šol zelo visoki, vključujejo namreč primanjkljaj znanja, ker so starši doma, pa je večji tudi primanjkljaj delovne sile in nižja učinkovitost.



V pogovoru za Kanal A je Kustečeva danes napovedala, da bi se po skoraj treh mesecih 11. januarja lahko odprli vrtci in šole za prvo triado, od srede tudi za 4. in 5. razred, če bo epidemiološka slika dovolj dobra. Sledili bi še ostali učenci in zaključni letniki srednjih šol, pozneje še drugi srednješolci in študenti.
 

Veliko nejasnosti

Podrobnosti odpiranja ravnatelji še ne poznajo, je dejal predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan: »Rečeno je bilo, da naj bi nas testirali prihodnji ponedeljek in torek, v sredo naj bi se vrnili v šole. Vendar ni še nič znanega, ali bodo testiranja obvezna ali bodo periodična. Spet bomo čakali na zadnji trenutek. Nobenega načrta ni.« Tudi današnji sestanek z ministrstvom ni dal odgovorov, je dejal Pečan: »Govorili smo samo o dogovoru glede varnega vračanja v šole. Ampak člani našega združenja tega gotovo ne bodo podpisali, saj v tem ne vidijo smisla. Poleg tega se s tem velik del odgovornosti prenaša na nas. Je pa v sredo predviden še sestanek s predsednikom vlade.«



Na sestanku bo tudi glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj, ki je dejal, da so v dogovor vključili njihov predlog, da se ustanovi začasna posvetovalna skupina, sestavljena tudi iz praktikov: »Sviz ima tudi predlog, da se zagotovijo dodatna sredstva za kadre in materialne zadeve. Ključno vprašanje pred odprtjem šol je, kaj o tem meni NIJZ. Ta v enem od priporočil namreč piše, da se pri odpiranju šol odločamo za številne koristi, ampak tudi za večje tveganje za prenos bolezni. Zanima nas, kakšno je to tveganje in kako bo ovrednoteno.«
 

Stresno in izčrpajoče za starše

Starši so s svojimi najmlajšimi doma že skoraj tri mesece. Gre za stresno, naporno in dolgoročno izčrpavajoče delo, pojasnjuje izredna profesorica za psihologijo dela in organizacije na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Eva Boštjančič: »Moraš biti starš, učitelj, tutor, mentor, svetovalec, hkrati pa delodajalec pričakuje, da opravljaš svoje delo. Tako delo je dolgoročno vsekakor neučinkovito. Nujen je posluh delodajalcev, da analizirajo take situacije ali da zaposleni sami opozorimo nanje.«

Boštjančičeva pravi, da si zavzeti zaposleni po dveh mesecih dela z otrokom želijo vrnitve v službo: »Doma so lahko neučakani, nestrpni, počutijo se odrezani od središča dogajanja in hkrati ne morejo sami vplivati na to, da bi se stvari spremenile. Na drugi strani je skrb za družino, otroka. Če na teh dveh straneh nastane konflikt, so starši lahko izčrpani. Če pa se zavedaš, da je s tem, ko si doma, priložnost, da otrokom omogočiš nekaj več, je mogoče najti ravnovesje.« Nujne so pravočasne informacije.

»Ljudje, ki so doma, morajo imeti občutek varnosti in zaupanja. Tako v sistem kot delodajalca. Stvari je tako treba načrtovati vsaj srednjeročno. Ne moremo z danes na jutri reči, naj pridejo v službo. Zaposlenemu se podre celotno zasebno življenje oziroma skrb za otroke, logistika doma.«