Po več letih epilog sojenja Radanu
O aferi Radan so mediji začeli pisati januarja 2015. V sodnem procesu so zaslišali vrsto prič, Radana večkrat psihološko ocenili, izvedli so tudi poskus na prašičih.
Odpri galerijo
V procesu so zaslišali vrsto prič, Radana večkrat psihološko ocenili, izvedli so tudi poskus na prašičih. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Senat ljubljanskega okrožnega sodišča je po skoraj triletnem sojenju nekdanjega zdravnika na nevrološki kliniki Ivana Radana danes oprostil obtožb uboja štirih bolnikov.
O aferi Radan so mediji prvič poročali januarja 2015. Sprva se je govorilo o tem, da je zdravnik konec leta 2014 z mešanico kalija in morfija evtanaziral na smrt bolnega moškega na intenzivnem oddelku nevrološke klinike v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru (UKC). Kriminalistična preiskava ostalih smrti njegovih bolnikov je pokazala na sumljive okoliščine smrti še sedmih ljudi. Prvi primer sumljive smrti naj bi segal september 2012, zadnji pa je primer iz decembra 2014.
Omenjenim Radanovim bolnikom je bilo skupno to, da so bili hudo bolni in na koncu življenja, zato so zdravniki odločili, da jih ne bodo več aktivno zdravili. Radan pa naj bi jim v zadnjih urah življenja dajal večje odmerke večinoma morfija, tudi propofola, v zadnjem primeru naj bi hkratno z morfijem dal še kalijev klorid. S tem naj bi jim skrajšal življenje, saj naj bi visoki odmerki sovpadali z ugašanjem vitalnih funkcij.
Tožilstvo je Radanu sprva očitalo šest umorov iz morilske sle, kvalifikacijo kaznivih dejanj pa utemeljevalo z mnenjem kliničnega psihologa Aleša Friedla, ki ga je za oceno Radanovega psihološkega profila prosilo sodišče. Friedl je od svojega mnenja, v katerem je med drugim zapisal, da ima obtoženi narcistično osebnostno motnjo in kompleks večvrednosti, odstopil, ko je klinična psihologinja Alenka Sever podala povsem nasprotno oceno Radana. Friedlu je tudi očitala, da je uporabil napačne in pomanjkljive metode. Sodni senat je po zadnjem mnenju Radanu maja 2016 odpravil pripor.
Sodišče je za izvedensko mnenje zaprosilo tudi avstrijskega izvedenca Wolfganga Krölla, ki ni mogel potrditi Radanove odgovornosti za smrti bolnikov. Opozoril je na pomanjkljivo dokumentacijo v zadnjih urah življenja bolnikov, a je bila obravnava teh bolnikov po njegovi oceni ustrezna, uporaba in odmerjanje zdravil pa glede na bolezni upravičena.
Po pričanju strokovnjakinje za paliativo Mateje Lopuh, sicer priče tožilstva, ki se je opredeljevala tudi do Kröllovih ugotovitev, je tožilstvo februarja 2017 umaknilo obtožbo za umor dveh bolnic. Lopuhova je na podlagi dokumentacije namreč ocenila, da odmerki morfija pri teh bolnicah niso bili tako visoki, da bi pospešili njihove smrti. Je pa opozorila, da so nekateri bolniki umrli nenadoma, saj njihove življenjske funkcije pred tem naj ne bi nakazovale na smrt.
Glede smrti zadnjega bolnika Radan sicer trdi, da kalij nikoli ni stekel v vanj, saj naj bi na infuzijski črpalki naredil obvod cevke, po kateri je učinkovina tekla v podlogo. Po mnenju Lopuhove takega obvoda ni bilo mogoče izvesti, kar je tudi prikazala na sodišču. A je Radan njene navedbe izpodbijal, češ da ni uporabila starejšega modela infuzijske črpalke, ki jo je uporabljal on. Obtoženi zdravnik, ki zanika vse točke obtožnice, je v svojih zagovorih sicer pojasnjeval, da je s svojimi dejanji provociral, saj je želel opozoriti na slabo komunikacijo med zaposlenimi na oddelku.
Lopuhova je v nasprotju z mnenjem Krölla tudi ocenila, da kalij srca ne ustavi takoj, pač pa so po tem možni še električni impulzi, ki jih EKG lahko zabeleži. To dilemo so poskušali razjasniti s poskusom na prašičih, ki so ga izvedli v tujini in ga je posnel Kröll. Na obravnavah je avstrijski izvedenec nato pojasnjeval, da je posnetek EKG ob smrti prašiča, ki mu niso dali kalija in je umrl zaradi izkrvavitve, podoben tistemu, ki je nastal ob smrti 83-letnega bolnika, za katerega Radana sumijo, da mu je dal kalij.
Po zadnji obravnavi, na kateri je Kröll znova utemeljil svoje mnenje, je tožilstvo kazniva dejanja umora štirih bolnikov prekvalificiralo v uboje, za katere je zagrožena kazen od pet do 15 let zapora, za umore bi lahko dobil bistveno več.
Radana obtožnica sicer med drugim bremeni še neupravičenega snemanja bolnikov, zlorabe uradnega položaja, ponarejanja uradnih listin in omogočanja uživanja prepovedanih drog, ko naj bi na svoje ime in še na imena 11 drugih ljudi neupravičeno izdal za 20.000 evrov različnih zdravil.
Sojenje je sicer postreglo s kar nekaj nenavadnimi dogodki. Med drugimi je sodnik Martin Jančar Krölla med sojenjem povabil na večerjo, glede na to, da so ga »na sodišču mrcvarili že tri dni«, prav tako je pozval tožilstvo in obrambo, da se jim lahko pridružita. A je tožilka Katarina Bergant takšni večerji nasprotovala, prav tako je zavrnila Kröllovo ponudbo, da se mu pridruži kot avtorica k pisanju knjige o procesu proti Radanu.
Radanov brat je potrdil, da mu je enkrat sam dal propofol, s pojasnilom, da sta izvajala eksperiment. V odgovoru na vprašanje, zakaj po zdravila ni šel k osebnemu zdravniku ampak k svojemu bratu, pa je Radana v odnosu do drugih zdravnikov primerjal s ferrarijem.
Po enem od pričanj je Lopuhova opozorila, da je bila deležna pritiskov s klici neznanca in fotografijami moškega z lutko v roki, o čemer je obvestila državno tožilstvo. Klic so preverili in ugotovili, da je bil opravljen s telefona Marka Bohinca, Radanovega prijatelja.
Še pred začetkom sojenja je dogajanje na nevrološki kliniki odneslo kar nekaj stolčkov v UKC Ljubljana. Po opravljenem nadzoru o domnevni evtanaziji so razrešili predstojnico oddelka za intenzivno terapijo na nevrološki kliniki Bojana Žvan in predstojnika intenzivnega oddelka nevrološke klinike Viktorja Šviglja. Žvanova je pravico iskala na sodišču, a je za zdaj s tožbami proti UKC Ljubljana še ni bila uspešna.
Svet UKC je oktobra 2015 zaradi objektivne odgovornosti za dogajanje na nevrološki kliniki z mesta glavne medicinske sestre razrešil Erno Kos Grabner, proti Sergeju Hojkeru pa je sprožil postopek razrešitve. Razrešitvi je pozneje preklical, saj sta Hojker in Kos Grabnarjeva podala odstopni izjavi, svet kliničnega centra ju je sprejel.
O aferi Radan so mediji prvič poročali januarja 2015. Sprva se je govorilo o tem, da je zdravnik konec leta 2014 z mešanico kalija in morfija evtanaziral na smrt bolnega moškega na intenzivnem oddelku nevrološke klinike v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru (UKC). Kriminalistična preiskava ostalih smrti njegovih bolnikov je pokazala na sumljive okoliščine smrti še sedmih ljudi. Prvi primer sumljive smrti naj bi segal september 2012, zadnji pa je primer iz decembra 2014.
Psihološko mnenje Radana razbremenilo pripora
Omenjenim Radanovim bolnikom je bilo skupno to, da so bili hudo bolni in na koncu življenja, zato so zdravniki odločili, da jih ne bodo več aktivno zdravili. Radan pa naj bi jim v zadnjih urah življenja dajal večje odmerke večinoma morfija, tudi propofola, v zadnjem primeru naj bi hkratno z morfijem dal še kalijev klorid. S tem naj bi jim skrajšal življenje, saj naj bi visoki odmerki sovpadali z ugašanjem vitalnih funkcij.
Tožilstvo je Radanu sprva očitalo šest umorov iz morilske sle, kvalifikacijo kaznivih dejanj pa utemeljevalo z mnenjem kliničnega psihologa Aleša Friedla, ki ga je za oceno Radanovega psihološkega profila prosilo sodišče. Friedl je od svojega mnenja, v katerem je med drugim zapisal, da ima obtoženi narcistično osebnostno motnjo in kompleks večvrednosti, odstopil, ko je klinična psihologinja Alenka Sever podala povsem nasprotno oceno Radana. Friedlu je tudi očitala, da je uporabil napačne in pomanjkljive metode. Sodni senat je po zadnjem mnenju Radanu maja 2016 odpravil pripor.
Nasprotne ocene strokovnjakov preverjali s poskusom na prašičih
Sodišče je za izvedensko mnenje zaprosilo tudi avstrijskega izvedenca Wolfganga Krölla, ki ni mogel potrditi Radanove odgovornosti za smrti bolnikov. Opozoril je na pomanjkljivo dokumentacijo v zadnjih urah življenja bolnikov, a je bila obravnava teh bolnikov po njegovi oceni ustrezna, uporaba in odmerjanje zdravil pa glede na bolezni upravičena.
Po pričanju strokovnjakinje za paliativo Mateje Lopuh, sicer priče tožilstva, ki se je opredeljevala tudi do Kröllovih ugotovitev, je tožilstvo februarja 2017 umaknilo obtožbo za umor dveh bolnic. Lopuhova je na podlagi dokumentacije namreč ocenila, da odmerki morfija pri teh bolnicah niso bili tako visoki, da bi pospešili njihove smrti. Je pa opozorila, da so nekateri bolniki umrli nenadoma, saj njihove življenjske funkcije pred tem naj ne bi nakazovale na smrt.
Glede smrti zadnjega bolnika Radan sicer trdi, da kalij nikoli ni stekel v vanj, saj naj bi na infuzijski črpalki naredil obvod cevke, po kateri je učinkovina tekla v podlogo. Po mnenju Lopuhove takega obvoda ni bilo mogoče izvesti, kar je tudi prikazala na sodišču. A je Radan njene navedbe izpodbijal, češ da ni uporabila starejšega modela infuzijske črpalke, ki jo je uporabljal on. Obtoženi zdravnik, ki zanika vse točke obtožnice, je v svojih zagovorih sicer pojasnjeval, da je s svojimi dejanji provociral, saj je želel opozoriti na slabo komunikacijo med zaposlenimi na oddelku.
Ivan Radan FOTO: Marko Feist
Lopuhova je v nasprotju z mnenjem Krölla tudi ocenila, da kalij srca ne ustavi takoj, pač pa so po tem možni še električni impulzi, ki jih EKG lahko zabeleži. To dilemo so poskušali razjasniti s poskusom na prašičih, ki so ga izvedli v tujini in ga je posnel Kröll. Na obravnavah je avstrijski izvedenec nato pojasnjeval, da je posnetek EKG ob smrti prašiča, ki mu niso dali kalija in je umrl zaradi izkrvavitve, podoben tistemu, ki je nastal ob smrti 83-letnega bolnika, za katerega Radana sumijo, da mu je dal kalij.
Po zadnji obravnavi, na kateri je Kröll znova utemeljil svoje mnenje, je tožilstvo kazniva dejanja umora štirih bolnikov prekvalificiralo v uboje, za katere je zagrožena kazen od pet do 15 let zapora, za umore bi lahko dobil bistveno več.
Radana obtožnica sicer med drugim bremeni še neupravičenega snemanja bolnikov, zlorabe uradnega položaja, ponarejanja uradnih listin in omogočanja uživanja prepovedanih drog, ko naj bi na svoje ime in še na imena 11 drugih ljudi neupravičeno izdal za 20.000 evrov različnih zdravil.
Od nespodobnih povabil na večerjo do slikovitih pričanj
Sojenje je sicer postreglo s kar nekaj nenavadnimi dogodki. Med drugimi je sodnik Martin Jančar Krölla med sojenjem povabil na večerjo, glede na to, da so ga »na sodišču mrcvarili že tri dni«, prav tako je pozval tožilstvo in obrambo, da se jim lahko pridružita. A je tožilka Katarina Bergant takšni večerji nasprotovala, prav tako je zavrnila Kröllovo ponudbo, da se mu pridruži kot avtorica k pisanju knjige o procesu proti Radanu.
Radanov brat je potrdil, da mu je enkrat sam dal propofol, s pojasnilom, da sta izvajala eksperiment. V odgovoru na vprašanje, zakaj po zdravila ni šel k osebnemu zdravniku ampak k svojemu bratu, pa je Radana v odnosu do drugih zdravnikov primerjal s ferrarijem.
Po enem od pričanj je Lopuhova opozorila, da je bila deležna pritiskov s klici neznanca in fotografijami moškega z lutko v roki, o čemer je obvestila državno tožilstvo. Klic so preverili in ugotovili, da je bil opravljen s telefona Marka Bohinca, Radanovega prijatelja.
Zaradi afere Radan tudi menjave v ljubljanskem UKC
Še pred začetkom sojenja je dogajanje na nevrološki kliniki odneslo kar nekaj stolčkov v UKC Ljubljana. Po opravljenem nadzoru o domnevni evtanaziji so razrešili predstojnico oddelka za intenzivno terapijo na nevrološki kliniki Bojana Žvan in predstojnika intenzivnega oddelka nevrološke klinike Viktorja Šviglja. Žvanova je pravico iskala na sodišču, a je za zdaj s tožbami proti UKC Ljubljana še ni bila uspešna.
Svet UKC je oktobra 2015 zaradi objektivne odgovornosti za dogajanje na nevrološki kliniki z mesta glavne medicinske sestre razrešil Erno Kos Grabner, proti Sergeju Hojkeru pa je sprožil postopek razrešitve. Razrešitvi je pozneje preklical, saj sta Hojker in Kos Grabnarjeva podala odstopni izjavi, svet kliničnega centra ju je sprejel.
