Del strehe na litijski gimnaziji odneslo in vrglo na drugi del strehe
Neurje z obilnim deževjem in močnim vetrom, ki je sinoči okoli 20. ure zajelo območje Ljubljane in se nato pomikalo proti vzhodu države, je povzročilo kar nekaj nevšečnosti. Po poročanju uprave za zaščito in reševanje je zalilo več objektov in cestišč, veter je odkril nekaj ostrešij objektov, sprožilo se je tudi nekaj zemeljskih plazov.
Kot navaja center za obveščanje uprave za zaščito in reševanje, so se zaradi razmočenega terena sprožili zemeljski plazovi in podori kamenja. Na železniški progi med Savo in Mošenikom se je zaradi plazu iztiril potniški vlak. Poškodovanih ni bilo, proga pa bo do nadaljnjega zaprta.
Kot so sporočili iz Slovenskih železnic, je zaradi posledic neurja prej napovedana zapora tira med postajami Kresnice–Laze–Ljubljana Zalog, kjer sicer te dni potekajo dela, do nadaljnjega odpovedana. To pomeni, da na tej relaciji vlaki vozijo. Je pa do nadaljnjega zaprta proga med postajami Zagorje–Sava–Litija. Nadomestni avtobusni prevoz je organiziran na relaciji Litija–Trbovlje.
Zemeljski plaz se je udrl tudi na železniško progo med Kresnicami in Litijo. Na delovišču ceste Zagorje ob Savi–Litija pa je kamniti plaz delno zasul in poškodoval avtobus, pri čemer sta se dva potnika lažje poškodovala.
Neurje z orkanskim vetrom in veliko padavinami je v ponedeljek na območju občine Litija povzročilo precej škode. Med drugim je poškodovana približno polovica strehe na litijski gimnaziji, kjer je nato voda vdrla v prostore šole. Že ponoči so posledice odpravljali zaposleni na šoli, gasilci in druge službe, je povedal litijski župan Franci Rokavec.
Del strehe na gimnaziji je dobesedno odneslo in jo vrglo na drugi del strehe ter jo poškodovalo, je razmere opisal župan. Kot je dejal, je danes že govoril z ministrom za vzgojo in izobraževanje Darjom Feldo, tako da so pristojne službe že na poti v Litijo. »Pričakujemo, da bodo čim prej zagotovljena potrebna intervencijska sredstva. Že v naslednjih dneh bi se poskušali lotiti pokrivanja strehe na objektu, da bi preprečili nadaljnjo škodo,« je dejal župan. Posledice naliva v prostorih šole pa je že začel odpravljati kolektiv šole, kličejo tudi starši, ali lahko pomagajo, tako da je po županovih besedah odziv izjemen.
Na spletni strani Gimnazije Litija so objavili, da je zaradi škode po neurju šola do nadaljnjega zaprta ter da naj dijaki za vse informacije v zvezi s popravnimi izpiti pokličejo šolsko svetovalno službo na številko 01 89 00 452.
Neurje je po županovih besedah poškodovalo tudi manjši del strehe na medgeneracijskem centru Šmelc, sicer pa je na območju Litije v ponedeljek orkanski veter podiral drevesa, veliko je bilo nanosov zemljine na ceste in druge javne površine, meteorna voda je zalila precej objektov. Komunalno podjetje in druge službe danes odpravljajo posledice, občinske službe pa so po županovih besedah že šle na teren popisovat škodo.
Tudi drugje je meteorna voda zalivala objekte in cestišča. V Ljubljani je na Celovški cesti v bližini križišča s Tivolsko poplavilo podvoz, v katerem je obstalo vozilo. V Ravenski vasi in Šklendrovcu v občini Zagorje ob Savi pa so narasli hudourniki zalili tri stanovanjske hiše.
Za sanacijo posledic je bilo aktiviranih 16 gasilskih enot, od tega ena poklicna. Gasilci so iz poplavljenih objektov črpali meteorno vodo, čistili cestišča, s protipoplavnimi vrečami zaščitili ogrožene objekte, zasilno prekrili poškodovana ostrešja ter odstranili podrto drevje. Zaradi neurja z obilnim deževjem in močnim vetrom so skupno zabeležili 39 dogodkov, od tega največ na območju Ljubljane, še poroča center za obveščanje.
V Litiji zapadlo toliko dežja, kot povprečno zapade v celem mesecu juliju
Kot so na njihovi facebook strani objavili na Arsu, so včeraj sprva močnejše padavine nastajale ponekod na Gorenjskem in severnem Primorskem. Zvečer pa se je pas neviht z nalivi pomaknil nad osrednji del države. Ponoči so nevihte dosegle tudi južni del Primorske.
Izjemno veliko dežja v kratkem času je izmerila postaja v Litiji, kjer je v petih minutah padlo 22 mm dežja – povratna doba več kot 100 let. V 25 minutah je padlo 49 mm in v 75 minutah 76 mm. Skupno je v celotnem dogodku padlo 109 mm, kar je ravno toliko kot je povprečna mesečna količina za celotni julij.
Izjemno močan naliv je bil tudi na Lisci, kjer je padlo 47 mm v pol ure in na Kumu 23 mm dežja v petih minutah. Posledica močnih nalivov v Zasavju je bilo hitro naraščanje hudournikov, poplave meteornih voda in zemeljski plazovi.
Veliko dežja je padlo tudi v zahodni Sloveniji, kjer so bili nalivi vseeno nekoliko manj izraziti. V celotnem dogodku je v Volčah pri Tolminu padlo 107 mm, na hidrološki postaji v Cerknem 95 mm in na Zgornji Sorici 94 mm. Močne nalive in veliko dežja so na Arsu beležili tudi v Ljubljani in okolici. Na hidrološki postaji v Mostah je padlo 83 mm, za Bežigradom 67 mm in v Hrastjah 66 mm. Podobne količine so bile tudi na območju Polhograjcev, na hidrološki postaji Dvor je padlo 80 mm dežja, nekoliko manj na Topolu 58 mm.
Ob nevihtah so poleg izjemno močnih nalivov škodo povzročali tudi močnejši sunki vetra, a ker je šlo za krajevne pojave, na Arsovih meteoroloških postajah močnejšega vetra niso zabeležili.
