Prešernova proslava z novim organizatorjem
Ministrstvo za kulturo pripravlja spremembe zakona o Prešernovi nagradi, s katerimi bi organizacijo – vključno z izborom avtorja – proslav ob slovenskem kulturnem prazniku iz rok Upravnega odbora Prešernovega sklada prenesli na Koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve, ki bedi nad vsemi drugimi državnimi proslavami.
Kot razlog so na ministrstvu za kulturo v predlog zapisali, da so se pri pripravi in izvedbi proslave, na kateri podeljujejo tudi nagrade, pojavile nekatere organizacijsko-tehnične nejasnosti in posledično tudi vprašanja o formalni odgovornosti za izvedbo proslave, saj razmerje med Upravnim odborom Prešernovega sklada in ministrstvom glede organizacije proslave menda ni povsem določeno.
Znano je, da so se že večkrat pojavili celo očitki organizatorjem o cenzuri – nazadnje lani, ko je plesalec, koreograf in režiser Matjaž Farič za N1 dejal, da je moral na zahtevo upravnega odbora iz scenarija umakniti družbenokritično skladbo Matije Krečiča in Tomaža Hostnika, ki govori o tem, da se v Sloveniji »vsi v vse razumemo in nikoli ni nič dovolj dobro za nas«, voditelja Sašo Krajnca in tudi vključitev umetnice Svetlane Makarovič, ki je želela prevzeti zavrnjeno nagrado.
Ministrica Asta Vrečko je omenjene besede prepoznala kot možno cenzuro oseb in idej, ki jim niso bile pogodu, a so na ministrstvu tudi jasno navedli, da tako zakon o Prešernovi nagradi kot statut Prešernovega sklada upravnemu odboru zagotavljata avtonomijo delovanja. Je prav to vzrok za spremembe? Kot je mogoče razumeti odgovor ministrstva za kulturno, vsaj uradno »ne«, saj zatrjujejo, da je bila to do zdaj edina državna proslava, pri organizaciji katere Koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve, ki ga sestavljajo predstavniki različnih vej oblasti in različnih državnih organov ter civilne družbe, doslej ni sodeloval. Predvsem pa naj bi omenjeni odbor po njihovih navedbah razpolagal s potrebnimi produkcijskimi zmogljivostmi in znanji za uspešno izvedbo proslav, za kar pa da je pomembno tvorno sodelovanje z avtorji od začetka njihovega snovanja, saj je le tako mogoče zagotoviti, da je umetniški program kakovosten, realno izvedljiv, zanimiv za dovolj širok krog občinstva in tudi finančno smotrn.
»Ne glede na to pa bo pri izvedbi proslave Upravni odbor Prešernovega sklada lahko tudi v prihodnje sodeloval s svojimi predlogi in pobudami,« zatrjujejo na ministrstvu za kulturo.
Jožef Muhovič, predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada, nam je potrdil, da so s predlogom seznanjeni, saj so ga prejeli na mizo na 21. redni seji 27. junija. Ker pa je gradivo prispelo v zadnjem trenutku, razprava o njem po njegovih besedah na tej seji ne bi bila regularna. O predlogu bodo razpravljali na svoji 22. redni seji oktobra.
