Razlike bodo že v razredu, kaj šele po državi
Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je prejšnji teden podpisala sklep, s katerim tudi letos omogočajo manjše število ocen. Čeprav so ravnatelji s sklepom zadovoljni, opozarjajo, da je bilo vendarle storjenega premalo, da bi tako učence, dijake in njihove učitelje razbremenili. Primanjkljajev sploh še niso nadomestili, pri čemer jih je veliko v socialnih veščinah, komunikaciji, spopadanju s pritiski in stresom.
Sklep ministrice je bil smiseln, a kot pravi ravnateljica celjske Osnovne šole Lava Marijana Kolenko, bi bilo treba narediti še več: »Primanjkljaji so se v dveh letih nabrali in nam jih ni uspelo sanirati, ker je bilo premalo časa. In to se kaže tudi z znanjem. Hkrati pa učni načrti niso bili toliko okleščeni, da bi lahko rekli, čemu se lahko odpovemo. Vstopili smo v šolsko leto s primanjkljaji, učna snov pa učitelje sili v hitenje, zato znanje ni dovolj utrjeno. Potem so tudi še nenehne karantene posameznih otrok in celotnih oddelkov. Nekateri otroci so bili že trikrat ali štirikrat v karanteni in s tem prikrajšani za kakovostni pouk, čeprav so se učitelji trudili. Učenci so si pridelali zelo različno veliko primanjkljajev, kar pomeni, da so na zelo različnih izhodiščih. Že v enem razredu bodo razlike velike, kaj šele po Sloveniji. Na to smo opozarjali, ministrstvo in zavod za šolstvo pa bi morala to znati strokovno predvidevati. Časa je bilo dovolj.«
Višina ocen se že nekaj let zvišuje, večinoma še višje ocene je prinesla epidemija, posebno v prvem valu. Ravnatelj Gimnazije Celje Center Gregor Deleja ugotavlja, da trend vse višjih ocen ostaja, »znanje pa postaja vse bolj razpršeno. Koronski čas je ponudil izjemno priložnost, da se končno začne povezovanje po izobraževalni vertikali, ki bi vrtcem, osnovnim in srednjim šolam zagotavljajo izhodišča za oblikovanje letnih priprav in predloge korekcij učnih načrtov. Ti so na začetni fazi prenove in bojim se, da smo veliko priložnosti že zamudili ter da bi bilo treba ta proces vsaj malo ustaviti in premisliti.«
Predolgo odločanje
Deleja je še dejal, da so nekatere srednje šole v tem šolskem letu pri temeljnih predmetih »v letnih pripravah srednje šole upoštevale predloge osnovnošolskih kolegov, ki so zelo konkretno identificirali primanjkljaje, ki jih bomo morali odpraviti, če želimo ustvariti trdne temelje srednješolskih standardov znanja«. Kolenkova je dodala, da je to bil pilotni projekt, v katerem je OŠ Lava sodelovala prav z GCC: »Pokazali smo, kako bi lahko in morali narediti po vsej državi. Z vsemi srednjimi šolami. Da bodo vse novo šolsko leto začele na neki drugi podlagi. To bi bilo nujno.«
Ravnatelji že najmanj desetletje opozarjajo na inflacijo visokih ocen in dejstvo, da so ocene po državi neprimerljive, kar je bilo že pred epidemijo velika težava. »Pravilnik o preverjanju znanja bi morali spremeniti že davno. Preveč izgubljamo z dolgimi procesi odločanja. Ko mi opozorimo na težave, predolgo čakamo na rešitve. Država je namreč tista, ki mora pripraviti zakonske podlage,« pravi Kolenkova. Dodaja, da se z ocenami tako veliko ukvarjamo zato, ker so temelj za vpis v srednjo šolo in doseganje poklica. Z ministrstva za izobraževanje so odgovorili, da spremembe vpisa v srednji šoli niso predvidene, saj mora biti to usklajeno s številnimi deležniki, »morebitna sprememba meril je dolgotrajen postopek«. Dodali so, da so učitelji pri »poučevanju in vrednotenju znanja učencev avtonomni«.
Primanjkljaji
Srednje šole o ocenjevanju odločajo same. Deleja je dejal, da je večina srednjih šol že zmanjšala število ocen, hkrati so »začeli aktivno razmišljati o drugačnih vrstah ocenjevanja oziroma doseganja standardov znanja, ki so bile v predkoronskih časih zelo redke. V tem kontekstu je zelo utemeljen tudi tehten razmislek o obeh maturah in zaključnem izpitu. Ta zaključni trojček, razen nekaj kozmetičnih popravkov ostaja že skoraj tri desetletja nespremenjen.« Matura bo tudi letos nekoliko prilagojena, desetodstotnega bonusa za naloge, ki jih ne bodo rešili, pa ne bo.
Ocene bodo v prihodnjih tednih in mesecih zelo pomembne, a oba ravnatelja opozarjata, da bi se morali sploh zdaj ukvarjati še z drugačnim znanjem. Kolenkova je opozorila, da je bilo šolstvo od nekdaj usmerjeno v merljive rezultate: »Kaj pa socialne veščine, reševanje konfliktov, samopodoba? Temu nismo namenjali pozornosti. Že prej. Sicer položaj ne bi bil tak, kot je. Socialne veščine so problem in opazna je dolga odsotnost otrok v šoli.« Na to posebej opozarja tudi Deleja, ki meni, da znanje niti ni največji problem: »Primanjkljaji so drugačni in vezani na tisti del znanja, ki ga velikokrat opredeljujemo kot 'mehkega' – socialni stiki, komunikacija, (samo)motivacija, proaktivno delovanje, odgovornost ali pa spopadanje s pritiski in stresom. Tukaj zelo glasno zvonijo vsi alarmi, ki pa jih v šolstvu zelo različno (ne)slišimo.«
