S kreativnostjo do mladih, ki bodo posegali po zvezdah

Na nacionalni strokovni konferenci Kreativna učna okolja se je zbralo okoli sto učiteljev, ki inovativnost vključujejo v pouk.
Fotografija: Dijaki so posneli film Šepet metulja in se pri tem naučili precej več kot v učilnici. Čeprav jih bo njihov učitelj Alen Pavšar ocenil, pravi, da je prava ocena tista, ki jo da trg. FOTO: arhiv Šolski center Celje
Odpri galerijo
Dijaki so posneli film Šepet metulja in se pri tem naučili precej več kot v učilnici. Čeprav jih bo njihov učitelj Alen Pavšar ocenil, pravi, da je prava ocena tista, ki jo da trg. FOTO: arhiv Šolski center Celje

Šolski center Celje (ŠCC) je v Rimskih Toplicah pripravil zdaj že tradicionalno strokovno konferenco, na kateri slovenski učitelji predstavljajo svoje najboljše kreativne in inovativne prakse. Nekateri učence in dijake navdušujejo z uporabo tehnik iz gospodarstva in igrifikacijo, ki mlade pritegne, rezultat pa so višje ocene in predvsem boljše znanje. Nekateri uporabljajo interaktivne zaslone, očala za virtualno resničnost, povezujejo družbo, nekateri snemajo filme. Mladi pa znajo in zmorejo.

Direktor ŠCC Mojmir Klovar je ob začetku dvodnevne konference, ki se je zaključila včeraj, poudaril pomen izobraževanja učiteljev, saj bodo le tako kos izzivom današnjega časa: »Ni pa vse črno. Še vedno imamo v učilnicah mlade, zvedave poglede. Navdušite jih, da bodo posegli po zvezdah.«

Pri dr. Urošu Ocepku, učitelju več računalniških predmetov na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje, se lahko hitro preslikajo med zvezde. Ocepek je bil eden od glavnih predavateljev, ki v svojo učilnico vnaša elemente iz gospodarstva. V podjetju Dewesoft se je namreč srečal s tako imenovanim agilnim pristopom, pri katerem je dijake razdelil v šest skupin, vsaka je imela svojega vodjo, ki je preverjal, ali so vsi naredili nalogo, ali vse razumejo, poskrbel je za dodatno razlago, Ocepku pa poročal o napredku. In ta je bil, navdušeno razlaga Ocepek: »Bil je kar konkreten skok pri ocenah, učili so se popoldne, vodje skupin so se res trudili, da bi svojim sošolcem pomagali.« Kako tudi ne bi, saj tekmujejo, katera skupina bo boljša.

Uroš Ocepek, učitelj več računalniških predmetov na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje, v učilnico vnaša elemente iz gospodarstva. FOTO: Leon Vidic/Delo
Uroš Ocepek, učitelj več računalniških predmetov na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje, v učilnico vnaša elemente iz gospodarstva. FOTO: Leon Vidic/Delo

Inovacije

Ocepkova šola je bila prva, ki se je začela tudi pri pouku ukvarjati z umetno inteligenco: »V šolstvu je vse narejeno za povprečje. Pozabljamo pa na tiste, ki imajo pomanjkljivo znanje, in na nadarjene. Zato smo uredili laboratorij. Tam so nastali štirje odmevni projekti, za slikanje z mislimi smo dobili posebno priznanje GZS za inovacijski izziv leta 2020.«

Očitno so v Zasavju posebej inovativni, leto dni kasneje je namreč VDC (Varstveno delovni center) Zasavje za projekt Gradimo VIP (Vključujoče, Inovativno, Povezano) Zasavje prejel zlato regijsko priznanje GZS in posebno priznanje za reševanje inovacijskega izziva covid-19. Njihov koncept VIP, pri katerem je sodelovala miss Slovenije, je namreč reševal tako socialno in delovno izključenost invalidov z intelektualno oviranostjo kot tudi visoke družbene stroške. Tako so »samo« s povezovanjem različnih organizacij neposredno prihranili 100.000 evrov samo v enem letu. Sami so šivali maske, niso imeli rdeče cone … Posredno so prihranili družbi več kot pol milijona evrov, saj niso imeli ne psihiatričnih ne covidnih hospitalizacij stanovalcev, čeprav imajo tri enote bivanja. Učinki vseh teh projektov so tudi trajnostni, je dejala direktorica VDC Zasavje dr. Špela Režun: »V podporne storitve se lahko vključujejo dijaki, starejši od 15 let, ki postanejo del podporne mreže invalidom. Dvajset dijakov je že usposobljenih.«

image_alt
Od učenja v sobi pobega do učenja z robotom

Prava praksa

Učitelj v programu medijski tehnik na ŠCC Alen Pavšar stavi na prakso: »Želim, da to, kar se dijaki učijo, ne ostane le v učilnici. Njihovo delo mora v medije, saj so gledalci edini ocenjevalci.« Pavšarja je širša javnost spoznala s filmom Vloga za Emo, letos pa so z dijaki snemali novi film Šepet metulja, ki bo v kinematografih jeseni 2023. Govori o ekipi dijakov, ki tekmujejo pri delu z umetno inteligenco in sodelujejo z zunanjim podjetjem. Glavni junak je avtist, obvlada programiranje in zablesti. Dijaki so sodelovali pri vseh segmentih filma, od igranja do snemanja, režije, scenografije, luči …

Praksa iz filma Vloga za Emo je pokazala, da dijaki, ki so pri filmu sodelovali, danes vsi delajo, eden je pravkar sodeloval pri produkciji Netflixovega filma. Za novi film so imeli 35 snemalnih dni, delali so tudi po 14 ur. Kot je, pravi Pavšar, za snemanja običajno. Resnični svet mladih ni prestrašil, prav nasprotno. V kratkem predstavitvenem filmu so drug za drugim razlagali, kako so zdaj spoznali, da želijo to delati tudi v prihodnje.

Preberite še:

Komentarji: