Sindikati napovedujejo vse oblike boja

Pogledi predstavnikov sindikatov in vlade glede socialnega dialoga so si povsem nasprotni.
Fotografija: Predstavniki petih od sedmih central reprezentativnih sindikatov vladi očitajo neupoštevanje ESS pri zakonih o demografskem skladu, debirokratitzaciji in davčnem paketu. Foto Uroš Hočevar
Odpri galerijo
Predstavniki petih od sedmih central reprezentativnih sindikatov vladi očitajo neupoštevanje ESS pri zakonih o demografskem skladu, debirokratitzaciji in davčnem paketu. Foto Uroš Hočevar

»Ne izstopamo in se ne umikamo iz socialnega dialoga. Iz nečesa, česar ni, se težko umikaš,« je Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije strnila najpomembnejši vzrok, zakaj se pet od sedmih central reprezentativnih sindikatov ne bo več udeleževalo sej ekonomsko-socialnega sveta (ESS), na katerih, po njenem mnenju, »sindikati že nekaj časa nimamo več stola«. Uporabili bodo vse oblike sindikalnega boja, minister za delo Janez Cigler Kralj pa jih poziva, naj se vrnejo za pogajalsko mizo.

»Za začetek bomo evropsko komisijo obvestili o stanju in razlogih za našo odločitev,« je napovedala Lidija Jerkič in dodala, da bodo delovali z vsemi sredstvi, ki jih imajo na voljo. Do te točke jih je pripeljal daljši niz dogodkov. Po njenih besedah so razumeli hitrejši način sprejemanja kriznih PKP, sploh na začetku epidemije, čeprav je bilo pri vsakem zakonu manj sodelovanja socialnih partnerjev. »Zadnja dva meseca pa je veliko zakonov, ki niso več interventni in vplivajo na celotno prebivalstvo, v temelju spreminjajo sistem, ki ga poznamo v slovenski družbi, rušijo solidarnost, spreminjajo razmerja med kapitalom in delom,« je dejala predsednica ZSSS in naštela zakone o nacionalnem demografskem skladu, nacionalni program za okrevanje in odpornost, kopico zakonov, ki nadrobno spreminjajo koncept socialnega in pokojninskega zavarovanja, sodu pa je izbila dno davčna zakonodaja, ki jo je vlada vložila neposredno v državni zbor. »Vlada se lahko še tako trudi prikazati, kaj vse je dala delavcem, ampak jim ni dajala iz svojega, daje jim naše in vračali bomo mi,« je poudarila.



Kako naprej? »O svojih stališčih do zakonodaje bomo obveščali na novinarskih konferencah, napovedujemo referendum zaradi sprejetja zakona o demografskem skladu, v ustavno presojo smo vložili PKP7 zaradi upokojevanja starejših delavcev,« je naštela Lidija Jerkič in dodala, da bodo sindikalne centrale delovale usklajeno in skupaj.

»Vlada nam je sporočila, da v socialnem dialogu ni prostora za iskanje uveljavitev interesov delavcev, in nam svetovala, da gremo na ulice. Sindikati bi morali skrbno pretehtati in ta nasvet vlade vzeti zelo resno,« je še eno perspektivno predstavil Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije.


Pozivi k vrnitvi


Sindikalna stran se je pripravljena vrniti v ESS »ob izpolnjevanju temeljnih higienskih pogojev za sodelovanje in spoštovanje pravil«, kot odgovorno ravnanje vlade in konkretno sodelovanje pa bi razumeli umik spornih predlogov, ki so še v parlamentarni proceduri – o demografskem skladu, debirokratizaciji in trije z davčnega področja.

Minister za delo Janez Cigler Kralj je spet izrazil obžalovanje, da sindikati zapuščajo pogajalsko mizo, in jih pozval, naj se za njo čim prej vrnejo. Ve, da sindikati z nekaterimi potezami vlade niso bili najbolj zadovoljni, a zagotavlja, da je kot minister moral loviti ravnotežje med učinkovitostjo in kompleksnostjo oziroma konsenzom pri rešitvah. Zdaj se pripravlja izhodna strategija iz krize in je, po njegovih besedah, pomembno, da optimalne rešitve dorečejo vsi socialni partnerji. »Socialni dialog in socialni partnerji so pomembno posvetovalno telo pri tlakovanju poti za čas po epidemiji,« je dejal Janez Cigler Kralj.



Dogajanje je komentiral tudi predsednik vlade Janez Janša na prvi seji strateškega sveta za socialno politiko: »Prav zdaj smo dobili neko obvestilo, da nekatere sindikalne centrale izstopajo iz ESS, čeprav smo v tem mandatu imeli daleč največ sej, usklajevanj, pogajanj, zdaj v enem letu več kot prej v šestih letih skupaj. Mislim, da je bilo zadnjih deset let čas, ko ESS sploh ni obstajal, saj ga je ena ali druga stran zapustila. In nikoli ni bilo tako ostrih besed, kakršne slišimo zdaj. In to kljub temu da smo za blaženje posledic socialne krize lani namenili toliko sredstev kot še nikoli do zdaj in ohranili delovna mesta, kar je v ključnem interesu sindikatov.«

Preberite še:

Komentarji: