So italijanski študenti žrtve birokracije ali zavajanja?

Ljubljana – »Vložil sem veliko časa, energije in denarja, da sem pridobil znanje za poklic. Moja družina se je morala marsičemu odreči, da mi je omogočila kakovosten študij, zdaj pa sem v položaju, iz katerega ne vidim izhoda,« je ogorčen Fernando Insolia, eden od 300 italijanskih študentov, ki so se na Alma Mater Europea – Evropski center Maribor (AMEU-ECM) izobraževali za fizioterapevte v italijanščini, zdaj pa ne morejo pridobiti poklicne kvalifikacije, ker je za opravljanje strokovnega izpita potrebno znanje slovenščine na visoki ravni.

»Uveljavili bomo svoje pravice in vztrajali, to je edina možnost, ki jo imamo,« je odločen mladenič iz Catanie na Siciliji, ki je tri leta plačeval po 6500 evrov šolnine, skupne stroške v teh letih, vključno s študijsko literaturo, nastanitvijo in potmi, pa ocenjuje na 40.000 evrov. Bil je športnik, za usposabljanje iz fizioterapije pa se je odločil zaradi pomanjkanja strokovnjakov na tem področju.

Leta 2016 se je vpisal na AMEU-ECM, ker je študij potekal v italijanščini. »Leta 2017 pa se je spremenila zakonodaja, v kateri je zdaj zahteva, da moramo predložiti dokazila o znanju slovenskega jezika B2 za pristop k strokovnemu izpitu, čeprav bomo delali v Italiji, in zato ne moremo pridobiti poklicne kvalifikacije,« pravi Insolia. Potem ko je to določilo začelo veljati, so se predavanja preselila v Koper, mnogi pa so, po njegovih besedah, izobraževanje opustili ali ga nadaljevali kje drugje. Šolnina za fizioterapijo je v Italiji menda precej višja, okrog 10.000 evrov na leto.

Insolia je eden od članov Iniciative 300 Italia, ki si prizadeva za rešitev položaja, v katerem so se znašli »zaradi samovolje slovenske birokracije«. Upajo, da bodo lahko strokovni izpit opravljali s pomočjo tolmača, kot ga je 18 njihovih kolegov še leta 2016, ali pa da bo ministrstvo za zdravje spremenilo dikcijo 63. člena zakona o zdravstveni dejavnosti. Pisno so se obrnili na predsednika republike, varuha človekovih pravic in številne druge institucije, naj jim pomagajo.

Odvetnica Mihaela Pudgar je prepričana, da je država, ki spremembo zakona utemeljuje z evropsko direktivo, sprejela nesorazmeren ukrep. Zahtevo po znanju slovenskega jezika na ravni B2 za delavce v zdravstvu bi, po njenem mnenju, morala uveljavljati pri zaposlovanju kadra, ne pa ta pogoj postaviti za pridobitev poklicne kvalifikacije. Posebno sporno se ji zdi, da se je pogoj spremenil med samim študijem in za to skupino študentov torej velja retroaktivno.

»Nihče ni mogel pričakovati kaj tako norega, kot da bi se Italijani morali naučiti slovensko za en sam izpit,« je komentirala Barbara Toplak Perovič iz AMEU-ECM in dodala, da kljub velikemu zanimanju iz Avstrije in Italije ne izvajajo več študija fizioterapije v tujih jezikih.
 

Plati zgodbe je več

Ministrstvo za zdravje povsem drugače gleda na problem. »AMEU je z Ipus istituto privato Universario Svizzero sklenilo dogovor o sodelovanju, na podlagi katerega je inštitut italijanskim študentom fizioterapije lahko ponudil možnost izvedbe dela izobraževalnega programa ter pridobitev diplome pri AMEU. Dogovor je bil sklenjen v prepričanju, da bodo tuji študenti z diplomo pridobili tudi poklicno kvalifikacijo za opravljanje poklica fizioterapevta. Spomladi 2015 so se med inštitutom in AMEU začela pojavljati prva razhajanja,« pojasnjujejo na ministrstvu.

»Po prejemu diplome so tuji diplomanti v Italiji oddali vlogo za priznanje poklicne kvalifikacije fizioterapevt. Šele takrat so kandidati ugotovili, da je pogoj za priznanje poklicne kvalifikacije v Sloveniji opravljeno šestmesečno pripravništvo in strokovni izpit. Dne 20. maja 2016 je na ministrstvu za zdravje potekal sestanek z inštitutom, na katerem jim je bilo razloženo, kakšni so pogoji za pridobitev kvalifikacije. Izkazalo se je, da so bili študentje zavedeni in da so se vpisali, pričakujoč, da bodo ob zaključku pridobili polno poklicno kvalifikacijo, ki bi jo lahko uveljavili v Italiji,« ministrstvo razlaga svojo plat.

Za 18 študentov je bila mogoča izjema, da so izpit delali s tolmačem, ker so se njihovi postopki začeli pred spremembo zakona. Za druge diplomante pa to ni mogoče, ker so bili o zahtevi po znanju slovenskega jezika na strokovnem izpitu seznanjeni, trdijo na ministrstvu in zastopajo stališče, da v Italiji lahko sprožijo postopke priznavanja izobrazbe, ki so jo pridobili v Sloveniji in tam tudi nadaljujejo postopke priznavanja poklicne kvalifikacije. To so nekateri tudi poskusili, a jim, po besedah Barbare Toplak Perovič iz AMEU-ECM, italijanski organi odgovarjajo, da morajo, po navodilih slovenskih oblasti, imeti strokovni izpit.
Zanimala nas je tudi interpretacija dogodkov švicarskega inštituta Ipus, a je ta septembra 2016 razglasil stečaj.

Tudi na ministrstvu za izobraževanje spremljajo situacijo z italijanskimi študenti že od leta 2015, problematiko so obravnavali na več sestankih s predstavniki ministrstva za zdravje in dr. Ludvikom Toplakom, predsednikom AMEU-ECM. Hkrati pa pravijo, da so od študentov programa Fizioterapija na AMEU-ECM v zadnjih letih prejeli nekaj anonimnih prijav o nepravilnostih izvajanja nekaterih delov študijskega programa Fizioterapija ter predvsem o zavajanju pri vpisu.

»Večkrat smo študente pozvali, naj predložijo opise kršitev, podprte z dokazi, če je to mogoče, pa tega do danes nismo prejeli,« so dejali na ministrstvu za izobraževanje in dodali, da jim je dr. Toplak leta 2016 pojasnil, da so informacije o postopku pridobivanja poklicnih kvalifikacij dostopne na spletni strani AMEU in informativnih dnevih. Prav tako v pogodbi o študiju, ki jo sklenejo z vsakim, to menda jasno piše. »Od študentov in njihovega pravnega zastopnika kljub našim zaprosilom take pogodbe nismo pridobili,« so še pojasnili na ministrstvu za izobraževanje.