Sodišče EU ni pristojno za tožbo proti Hrvaški
Hladna prha za Slovenijo. A sodišče je opozorilo, da bi morali državi narediti vse za izvršitev arbitražne razsodbe.
Odpri galerijo
Za Slovenijo negativna odločitev Sodišča EU. FOTO: Matej Družnik
Luxembourg – Sodišče EU ni pristojno za odločanje o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško. Opozarja pa, da sta državi skladno s pogodbo o EU zavezani, da si prizadevata za vzpostavitev dokončne pravne rešitve tega spora v skladu z mednarodnim pravom.
Namen tega bi bila zagotovitev neovirane uporabe prava EU na zadevnih območjih. To bi po oceni sodišča lahko naredili tudi s predložitvijo tega spora s posebnim sporazumom po 273. členu pogodbe o delovanju EU.
Tako kot generalni pravobranilec Priit Pikamäe je tudi sodišče ugotovilo, da sodišče ni pristojno za odločanje o razlagi mednarodnega sporazuma, ki sta ga sklenili članici in katerega predmet ne spada na področja pristojnosti Unije. Očitane kršitve, ki so v slovenski utemeljitvi, po njihovi presoji temeljijo na premisi, da je bila meja že določena.
Po sodbi so očitane kršitve podrejene domnevni hrvaški kršitvi dvostranskega sporazuma, ki ni del prava EU. Tudi nevtralnega sklicevanja na arbitražni sporazum v hrvaški pristopni pogodbi ni mogoče razumeti na način, da so bile z njim v pravo EU vključene zaveze iz mednarodnega sporazuma.
Ne arbitražni sporazum ne arbitražna razsodba po oceni sodišča ni del prava EU. Je pa sodišče posebej opozorilo, da morata v skladu z arbitražnim sporazumom narediti vse potrebno za izvršitev arbitražne razsodbe.
Slovenska agentka Maja Menard je opozorila, da odločitev odstopa od ustaljene sodnega prakse sodišča: »S stališčem sodišča glede odnosa prava EU do mednarodnega prava ustvarja precedens,« je povedala. Ocenjuje tudi, da lahko to odpre vrata za kršitve prava EU s sklicevanjem na domnevna odprta mednarodna vprašanja ali spore med njimi.
V njenih očeh se postavlja vprašanje, kako bo ravnalo Sodišče EU in evropska komisija pri kršitvah ribolovne uredbe in schengenskega zakonika na mejnem območju. Vprašanje je, denimo, katera od držav bo obravnavana kot kršiteljica.
Tudi Menardova je opozorila na izrecen poziv sodišča Sloveniji in Hrvaški, da implementirata arbitražno razsodbo na meji. »Za arbitražno razsodbo in mejo, ki jo določa, današnja sodba ne spreminja ničesar,« je prepričana Menardova.
Vodja sektorja za meje na zunanjem ministrstvu Marko Vrevc je opozoril, da je Slovenija že takoj po razglasitvi arbitražne razsodbe ugotovila težave pri uveljavljanju pravnega reda in nanje opozorila evropsko komisijo. »Sodišče se je odločilo – očitno tako kot evropska komisija – da resnega problema ne vidi,« je povedal.
Pričakuje, da bi morali s Hrvaško sesti za mizo in se pogovoriti o izvršitvi arbitražne razsodbe. Vrevc pričakuje, da bo imela današnja odločitev negativen vpliv na Zahodni Balkan. »Temeljno sporočilo, da je dovolj, če daš v nekem postopku obljubo, ki je kasneje ni treba izvršiti, je za regijo, kjer je veliko bolečih vprašanj, ki so zahtevale žrtve in še niso pozabljena, usodno in ne prispeva k stabilizaciji območja,« je ocenil.
Strokovnjak za slovensko-hrvaško mejno vprašanje Thomas Bickl je ocenil, da sodišče ni upoštevalo vloge EU pri nastajanju arbitražnega sporazuma, brez katere ne bi bilo mogoče rešiti blokade hrvaških pristopnih pogajanj.
Opozoril pa je, da je »sodišče izrecno poudarilo, da morata strani uveljaviti arbitražno razsodbo iz leta 2017, ker je mednarodnopravno zavezujoča. Temu je Hrvaška vedno oporekala.« Po njegovem mnenju se bo povečal pritisk na pogajalsko rešitev, ki bi lahko bila dosežena po hrvaškem in pred slovenskim predsedovanjem Svetu EU.
Slovenija mora poravnati stroške. Državni proračun je postopek doslej stal okoli 400.000 evrov. Delo Sodišča EU se financira iz bruseljske blagajne. Hrvaška bo morala Sloveniji priglasiti stroške za plačilo. Slovenija sicer pričakuje veliko nižji znesek, saj je Hrvaška le spodbijala postopek.
Namen tega bi bila zagotovitev neovirane uporabe prava EU na zadevnih območjih. To bi po oceni sodišča lahko naredili tudi s predložitvijo tega spora s posebnim sporazumom po 273. členu pogodbe o delovanju EU.
Tako kot generalni pravobranilec Priit Pikamäe je tudi sodišče ugotovilo, da sodišče ni pristojno za odločanje o razlagi mednarodnega sporazuma, ki sta ga sklenili članici in katerega predmet ne spada na področja pristojnosti Unije. Očitane kršitve, ki so v slovenski utemeljitvi, po njihovi presoji temeljijo na premisi, da je bila meja že določena.
Po sodbi so očitane kršitve podrejene domnevni hrvaški kršitvi dvostranskega sporazuma, ki ni del prava EU. Tudi nevtralnega sklicevanja na arbitražni sporazum v hrvaški pristopni pogodbi ni mogoče razumeti na način, da so bile z njim v pravo EU vključene zaveze iz mednarodnega sporazuma.
Ne arbitražni sporazum ne arbitražna razsodba po oceni sodišča ni del prava EU. Je pa sodišče posebej opozorilo, da morata v skladu z arbitražnim sporazumom narediti vse potrebno za izvršitev arbitražne razsodbe.
Slovenska agentka: Nevaren precedens
Slovenska agentka Maja Menard je opozorila, da odločitev odstopa od ustaljene sodnega prakse sodišča: »S stališčem sodišča glede odnosa prava EU do mednarodnega prava ustvarja precedens,« je povedala. Ocenjuje tudi, da lahko to odpre vrata za kršitve prava EU s sklicevanjem na domnevna odprta mednarodna vprašanja ali spore med njimi.
V njenih očeh se postavlja vprašanje, kako bo ravnalo Sodišče EU in evropska komisija pri kršitvah ribolovne uredbe in schengenskega zakonika na mejnem območju. Vprašanje je, denimo, katera od držav bo obravnavana kot kršiteljica.
Tudi Menardova je opozorila na izrecen poziv sodišča Sloveniji in Hrvaški, da implementirata arbitražno razsodbo na meji. »Za arbitražno razsodbo in mejo, ki jo določa, današnja sodba ne spreminja ničesar,« je prepričana Menardova.
Po sodbi so očitane kršitve podrejene domnevni hrvaški kršitvi dvostranskega sporazuma, ki ni del prava EU. FOTO: Matej Družnik
Usodno za Balkan?
Vodja sektorja za meje na zunanjem ministrstvu Marko Vrevc je opozoril, da je Slovenija že takoj po razglasitvi arbitražne razsodbe ugotovila težave pri uveljavljanju pravnega reda in nanje opozorila evropsko komisijo. »Sodišče se je odločilo – očitno tako kot evropska komisija – da resnega problema ne vidi,« je povedal.
Pričakuje, da bi morali s Hrvaško sesti za mizo in se pogovoriti o izvršitvi arbitražne razsodbe. Vrevc pričakuje, da bo imela današnja odločitev negativen vpliv na Zahodni Balkan. »Temeljno sporočilo, da je dovolj, če daš v nekem postopku obljubo, ki je kasneje ni treba izvršiti, je za regijo, kjer je veliko bolečih vprašanj, ki so zahtevale žrtve in še niso pozabljena, usodno in ne prispeva k stabilizaciji območja,« je ocenil.
Ne arbitražni sporazum ne arbitražna razsodba po oceni sodišča ni del prava EU. FOTO: Tomi Lombar
Strokovnjak Bickl: Poudarek zavezi glede arbitraže
Strokovnjak za slovensko-hrvaško mejno vprašanje Thomas Bickl je ocenil, da sodišče ni upoštevalo vloge EU pri nastajanju arbitražnega sporazuma, brez katere ne bi bilo mogoče rešiti blokade hrvaških pristopnih pogajanj.
Opozoril pa je, da je »sodišče izrecno poudarilo, da morata strani uveljaviti arbitražno razsodbo iz leta 2017, ker je mednarodnopravno zavezujoča. Temu je Hrvaška vedno oporekala.« Po njegovem mnenju se bo povečal pritisk na pogajalsko rešitev, ki bi lahko bila dosežena po hrvaškem in pred slovenskim predsedovanjem Svetu EU.
Plačilo stroškov
Slovenija mora poravnati stroške. Državni proračun je postopek doslej stal okoli 400.000 evrov. Delo Sodišča EU se financira iz bruseljske blagajne. Hrvaška bo morala Sloveniji priglasiti stroške za plačilo. Slovenija sicer pričakuje veliko nižji znesek, saj je Hrvaška le spodbijala postopek.
