Spodbudni rezultati neprepričljivi za javnost

Cepivo Moderne kaže visoko učinkovitost in malo neželenih učinkov.
Fotografija: Do zdaj sta prve zelo spodbudne izsledke o cepivih predstavila Moderna in Biontech s Pfizerjem. FOTO: Chandan Khanna/AFP
Odpri galerijo
Do zdaj sta prve zelo spodbudne izsledke o cepivih predstavila Moderna in Biontech s Pfizerjem. FOTO: Chandan Khanna/AFP

Cepivo ameriške Moderne je tako kot Pfizerjevo cepivo osnovano na platformi mRNA, ki spada med inovativnejše platforme. Prednost teh cepiv je, da lahko izzovejo zelo močan imunski odziv, po vnosu v človeka naše lastne celice namreč uporabijo podano gensko informacijo in tvorijo virusni antigen. Podobno tehnologijo je, kot pove dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, izbralo tudi nemško podjetje CureVac, ki pa šele začenja tretjo fazo testiranj, ključno pri ugotavljanju učinkovitosti, saj zajema tudi več deset tisoč prostovoljcev.

V sporočilu za javnost, ki ga je izdala Moderna, piše, da je v testiranjih sodelovalo več kot 30.000 ljudi, ki so prejeli dva odmerka cepiva oziroma placebo. Cepivo zagotavlja kar 94,5-odstotno zaščito, kar so izračunali na podlagi 95 obolelih za covidom-19. Od obolelih jih je bilo namreč cepljenih pet, 90 obolelih je bilo v kontrolni skupini. Med temi je enajst udeležencev razvilo hujšo obliko bolezni.

image_alt
Obširnejše cepljenje predvidoma šele v drugi polovici prihodnjega leta


»Ta delež zaščite so mi zdi zelo visok, česar sem zelo vesel. Dejstvo pa je, da je na tej stopnji kmalu po drugem odmerku cepiva raven protiteles najvišja in delež zaščite se sčasoma lahko zniža, lahko pa ostane enak. Pri tako majhnem številu primerov je zanesljivost odstotka zaščite manjša in mislim, da je težko razlikovati med 90 in 94 odstotki,« pojasni dr. Jerala.

V Moderni ne ugotavljajo hujših neželenih učinkov, večina se je na prejeto cepivo dobro odzvala, so pa zaznali za cepljenja običajne posledice od bolečin oziroma otekline na mestu vboda do utrujenosti ali glavobola. Vsi nezaželeni učinki so izzveneli relativno hitro, dodajajo v sporočilu za javnost.



Pri cepivu mRNA je nekoliko problematična obstojnost. Pfizer-Biontechovo cepivo morajo za zdaj hraniti pri –70 stopinj Celzija, kar lahko povzroča logistične težave, cepivo Moderne naj bi bilo ustrezno hranjeno pri –20 stopinjah Celzija. »Vsako podjetje ima svojo formulacijo pakiranja mRNK v lipidne nosilce, ki se nekoliko razlikuje. Morda bodo tudi v Pfizerju preverili, ali bodo njihovo cepivo lahko hranili pri –20 stopinj Celzija, ne da bi poslabšali karakteristike cepiva. Ta način hranjenja in transporta gotovo zmanjšuje dostopnost in zapleta logistiko cepljenja,« pove strokovnjak s Kemijskega inštituta.


Nezaupanje


Spodbudni rezultati kliničnih testov pa za zdaj še niso prepričali slovenske javnosti. Valiconova anketa kaže, da se več kot polovica (57 odstotkov) prebivalcev ne namerava cepiti, ko bo cepivo na voljo. Najpogosteje izbrani vzrok za odklonitev cepljenja je nezaupanje v novo cepivo. Večina vprašanih meni, da bi moralo miniti več časa, da bi se cepivo izkazalo za varno, slaba polovica se jih boji nezaželenih stranskih učinkov.

image_alt
Prvi odmerki cepiva v Sloveniji že do decembra?


Kar 23 odstotkov jih je celo prepričanih, da cepljenja na splošno niso varna, čeprav stroka znova in znova dokazuje nasprotno. Po drugi strani pa večina tistih, ki bi se cepili, meni, da je to odgovorno do drugih oziroma želijo zaščititi sebe ali rizičnega člana družine.

Komentarji: