Sprave z rablji ne more biti
Danes je v kulturnem domu v Metliki potekala spominska slovesnost na pobegle zavezniške vojake, ki so jih pred 79-leti iz taborišča v Ožboltu pod Pohorjem rešili partizani. Sledil je 250 kilometrov dolg pohod do Otoka v Beli krajini, od koder so jih zavezniki z letali odpeljali v Bari. Slavnostni govornik je bil član predsedstva zveze borcev, poslanec državnega zbora in zgodovinar dr. Martin Premk.
Pogumno epopejo slovenskih partizanov je v svoji knjigi z naslovom Vranov let v svobodo popisal takratni udeleženec Ralph F. Churchles. Pohod v Belo krajino je bil mogoč zaradi izjemne organiziranosti partizanskega gibanja, ki je tedaj s kurirsko mrežo pokrivalo celotno Slovenijo in je že imelo organizirano tudi ljudsko oblast. Konec avgusta leta 1944 je Šercerjeva brigada osvobodila manjšo skupino ujetnikov, dan kasneje pa še 79 zavezniških ujetnikov z okoli 20 drugimi, ki so delali na pohorskih kmetijah.
Po dobrih štirinajstih dneh so se prebili do Bele krajine. Tako velika skupina pa je bila hud zalogaj, saj je terjala tudi vojaško zaščito, za povrh je beg potekal po nadvse zahtevnem terenu. Najtežje je bilo prečkanje Save pri Zgornjem Hotiču, in sicer zaradi rečnega toka, še bolj pa zaradi nemške utrdbene linije, ki je potekala po nekdanji nemško-italijanski meji. Kurirji so imeli čez Savo utečene poti s čolni, a to je bilo pri tako veliki skupini izjemno zahtevno. Znotraj skupine je bilo tudi precej negotovosti, mnogi so menili, da je bil pobeg napaka, a ko so spoznali partizansko organiziranost in moralo ter nesebično, sicer silno tvegano pomoč domačinov, sta na koncu prevladala optimizem. Takrat so vsi srečno prispeli na cilj.
Domobranci na napačni strani zgodovine
Slavnostni govornik dr. Premk, dober poznavalec medvojne zgodovine, je spoštljivo spregovoril o partizanskih borcih, kakor tudi o domačinih, ki so v tistih težkih časih nesebično pomagali partizanom in zavezniškim vojakom in tako tvegali tudi svoja življenja. V govoru je je dejal, da je osnovna ločnica, ki loči resnično zgodovino od revizionistične psevdo-zgodovine ta, da so bili partizani med drugo svetovno vojno na pravi strani zgodovine, vsi ostali vključno s slovenskimi domobranci pa na napačni strani. Po njegovem prepričanju sta med drugo svetovno vojno obstajali samo dve strani, in sicer zavezništvo združenih narodov, v katerem je bila tudi komunistična Sovjetska zveza, in nacifašistično zavezništvo sil osi.
»To dejstvo bodo morali zlepa ali zgrda sprejeti prav vsi, če želimo prenehati z zlorabo druge svetovne vojne za politične namene. To bodo morali upoštevati tudi tisti, ki nas še vedno rinejo k neki spravi. Kako naj se spravijo zavezniški ujetniki z nemškimi stražarji, ki so jih mučili in z domobranci, ki so jih lovili po Dolenjskem. Brez priznanja, da so bili Nemci in domobranci na napačni strani, nikakor,« je med drugim dejal dr. Premk. Zbrane je nagovorila tudi metliška županja Martina Legan Janžekovič. Na slovesnosti so bili navzoči tudi pripadniki Slovenske vojske in člani društva Gorjanska četa.
Muzej na prostem
Prireditev sicer tradicionalno poteka pod muzejskim vojaškim letalo Douglas DC-3 dakota v Otoku, tokrat pa so jo zaradi slabega vremena prestavili v Metliko. Vojaški muzej Slovenske vojske vodi letalo, ki so ga pred nekaj leti temeljito obnovili, v svoji inventarni knjigi pod številko 2351 in ga s tem uvršča med kulturno dediščino Republike Slovenije. Letalo stoji streljaj od državne ceste Metlika – Črnomelj v Otoku in je bilo nazadnje v uporabi v transportni eskadrilji na zagrebškem letališču Pleso, leta 1984 pa so ga pripeljali na travnik, kjer je še danes. Letalo, ki meri v dolžino 20 metrov, razpon kril pa je 29 metrov, je edini tovrstni ohranjeni primerek v Sloveniji. Muzej na prostem že skoraj štiri desetletja obiskovalce spominja na nekdanje partizansko letališče, od koder so zavezniki med drugi svetovno v Italijo prepeljali ranjene partizane, otroke, žene, starejše ljudi in več kakor 800 zavezniških vojakov.
