Težave z načrtom Gibanja Svoboda
Državni zbor je po številnih proceduralnih zapletih, protestu opozicije in iskanju poslancev, da so zagotovili sklepčnost, le sprejel tri predloge posvetovalnih referendumov – o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, uvedbi prednostnega glasu na parlamentarnih volitvah ter uporabi marihuane v medicinske namene in tudi za osebno uporabo.
Zdaj sledi sprejemanje odlokov o razpisu referendumov, pri čemer se določa tudi datum izvedbe. Zaradi nestrinjanja v koaliciji pa tega še ni mogoče napovedati. Le Gibanje Svoboda namreč vztraja, da bi posvetovalne referendume morali izvesti sočasno z evropskimi volitvami, saj so prepričani, da bi to na volišča privabilo dodatne liberalne volivce, ki ne veljajo za tako zveste, kot so konservativni, kar bi jim omogočilo boljši volilni izid. O tem sicer tudi v parlamentarnih krogih poteka obsežna razprava, saj niti v Gibanju Svoboda niso povsem enotni pri omenjenih vprašanjih. Bolj to velja za oba politična pola – Levico na eni strani ter SDS in NSi na drugi.
To kažejo tudi analize javnomnenjske raziskave inštituta Mediane za Delo, v katerih smo spraševali o primernosti posvetovalnih referendumov pri posameznih vprašanjih – z oceno, da bi morali o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja glasovati na referendumu, se strinja kar 90 odstotkov podpornikov NSi, ki temu vprašanju jasno nasprotuje. Podpora odhodu na referendum pri podpornikih Gibanja Svoboda pa je »le« 77-odstotna.
Presenetljivo pa tudi pri podpori referendumu v zvezi z uvedbo prednostnega glasu na državnozborskih volitvah s 66 odstotki izstopajo podporniki stranke SDS, v kateri tem spremembam nasprotujejo. Proti izvedbi takšnega referenduma pa je 48 odstotkov podpornikov NSi in 38 odstotkov podpornikov SD.
Za izvedbo posvetovalnega referenduma o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je glasovalo 49 poslancev, proti jih je bilo 8, za referendum o uvedbi prednostnega glasu na parlamentarnih volitvah je bilo 50 poslancev, 17 pa proti, ob obstrukciji opozicije pa je 42 poslancev glasovalo za referendum o uporabi marihuane v medicinske namene in tudi za osebno uporabo.
Poslanci SD so podprli le prvi predlog, pri drugih dveh pa so bili vzdržani. NSi pa je podprla predlog glede volilne zakonodaje.
A glede na današnjo odločitev vse kaže, da se bodo posvetovalni referendumi zgodili, vprašanje je le, ali Gibanje Svoboda obe koalicijski partnerici lahko prepriča, da bo to sočasno z evropskimi volitvami. V SD so sočasni izvedbi do zdaj povsem nasprotovali, v Levici pa so danes svoje glasove primaknili – o datumu naj bi se pogovarjali v drugem koraku – le po tem, ko so privolili v razširitev vprašanja na legalizacijo konoplje za osebno uporabo, saj so vztrajali, da je uporaba v medicinske namene že uzakonjena. Nerešeno je zgolj vprašanje proizvodnje.
Zaradi tega so v SDS in NSi sicer protestirali in želeli umik tega predloga z dnevnega reda, saj da so na odboru vprašanje popravljali z dopolnilom, medtem ko pri vprašanju o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja predsednica odbora dopolnil ni dovolila. Obe stranki sta zato napovedali obstrukcijo dela seje.
