Titova vila v New Yorku prodana za 52 milijonov, Slovenija jih bo dobila sedem
Ena izmed najstarejših vil v New Yorku, ki jo je leta 1946 za potrebe svoje diplomacije kupila Jugoslavija, je bila prodana za 50 milijonov dolarjev (51,76 milijona evrov), je potrdil Tristan Harper iz nepremičninske agencije Douglas Eliman.
Vila v New Yorku je bila nekoč v lasti družine Vanderbilt, je v zadnjem obdobju služila kot sedež stalne misije Srbije pri Organizaciji združenih narodov, naprodaj pa je bila že leta. Prodajalke so bile države naslednice nekdanje Jugoslavije, ki je razpadla leta 1991. Države naslednice so marca letos podpisale kupoprodajno pogodbo, sedaj pa tudi dokumente o zaključku prodaje nepremičnine Misije nekdanje SFRJ pri Združenih narodih.
Nekdanja SFRJ je zgradbo kupila leta 1946, pri čemer so sredstva za nakup v pretežnem delu zbrali izseljenci na čelu s slovensko-ameriškim pisateljem Louisom Adamičem. Objekt je sicer nekdanja SFRJ uporabljala za predstavništvo pri Združenih narodih v New Yorku.
Kot je za spletno stran Mansion Global pojasnil agent Harper, je kupec ultraprestižne nepremičnine poslovnež iz Londona, ki želi ostati anonimen. Kupec hiše sploh nikoli ni videl v živo, celoten posel je zanj izpeljala predstavnica dražbene hiše Sotheby’s International Realty. Vila na peti aveniji ima več kot 1800 kvadratnih metrov površine. Po nakupu leta 1946 je v njej največ časa prebil nekdanji predsednik Josip Broz – Tito, ki se je pred uglednimi gosti lahko bahal z 32 sobami, osmimi kopalnicami in dvema dvigaloma.
Razkošno vilo so projektirali arhitekti, ki so narisali načrte za Grand Central Terminal v New Yorku, prestižno naravo nepremičnine dodatno poudarja stopnišče iz belega marmorja in pozlačeno strešno okno. Vilo, ki je bila v Titovi dobi opremljena z neprebojnimi stekli, so zgradili leta 1905 za 60.000 dolarjev po naročilu newyorškega borznega posrednika Roberta Livingstona Beeckmana. Iz dnevne sobe je Tito s svojimi gosti lahko gledal neposredno na Centralni park. Kot je pojasnil Harper, je zaradi birokratskih zapletov in dolgotrajnega potrjevanja tovrstnih transakcij v državah naslednicah posel trajal izjemno dolgo.
»Čeprav je bil komunist, je imel Tito zelo dober okus za nepremičnine,« je Harper komentiral okus nekdanjega voditelja države, v kateri je rad govoril o enakosti med ljudmi. Leta 2018 je vila izginila s trga po požaru v tretjem nadstropju. Leta 2020 je bila škoda sanirana in vila za silo obnovljena, vendar zaradi pandemije prodaja ni bila mogoča.
Kot je dejal Harper, je štirikrat potoval v Evropo na pogajanja z vladami držav, solastnic vile, ponujal jim je dobrih 40 milijonov dolarjev, vendar so vse po vrsti ponudbo zavrnile kot prenizko. Junija lani je prišla ponudba za 50 milijonov dolarjev v gotovini in po dobrih 20 letih od odločitve za prodajo je posel končno sklenjen. Po dogovoru med državami naslednicami Jugoslavije Sloveniji pripada 14 odstotkov kupnine, torej sedem milijonov dolarjev. Novi lastnik bo za prenovo porabil tri do pet let in še dodatnih 20 milijonov dolarjev.
Od prodaje nepremičnin Slovenija prejela 5,8 milijona evrov
Pogovori držav naslednic o sukcesiji diplomatskih nepremičnin nekdanje SFRJ so v zaključni fazi, države so razdelile že preko 90 odstotkov kvote nepremičnin iz seznama priloge B Sporazuma o nasledstvu. Slovenija je v tem procesu dobila 13 nepremičnin, od tega za svoje potrebe uporablja nepremičnine v Washingtonu, Celovcu in dve nepremičnini v Rimu. Ostale nepremičnine je bodisi že prodala oziroma je njihova prodaja še v teku.
Slovenija je v zadnjih petih letih iz naslova prodaj petih nepremičnin nekdanje SFRJ, in sicer v New Yorku (rezidenca in Misija), Bernu, Bonnu in Tokiu, ki so jih države naslednice prodale skupaj, iztržila 14 odstotkov delež kupnin oz. skoraj 12 milijonov evrov. Poleg tega je Slovenija v zadnjih petih letih sama prodala nepremičnine nekdanje SFRJ v Milanu, Bamaku, Brasilii in Sao Paulu, ki so ji bile dodeljene in jih ne potrebuje. Od prodaj navedenih nepremičnin je skupaj prejela skoraj 5,8 milijonov evrov. Pridobljena sredstva so v skladu z 9. členom Zakona o zunanjih zadevah proračunski vir in predstavljajo namenska sredstva Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.
Slovenija si bo v nadaljnjih pogovorih z državami naslednicami prizadevala za čim prejšnjo rešitev še preostalih odprtih vprašanj, med drugim tudi za dogovor o sukcesiji stanovanj vojaških predstavnikov nekdanje SFRJ v tujini v okviru priloge B Sporazuma o nasledstvu.
