Ljubljana – Medtem ko Banka Slovenije z ukrepi posega na trg in omejuje dostopnost do posojil, sama svoje zaposlene ugodno kreditira. V tem trenutku ima 67 njenih zaposlenih pri svojem delodajalcu najeta ugodna posojila. V ustanovi je 466 zaposlenih, torej ima ugodno posojilo vsak sedmi zaposleni.
V zadnjih letih so odobrili v povprečju pet takšnih kreditov na leto, v povprečni vrednosti 50.000 evrov. Krediti te vrste so del kadrovske politike že od leta 1963, poudarjajo, politika kreditiranja velja ves čas, noben guverner je ni ukinil. Zavračajo neuradne informacije, da nekateri guvernerji takšnemu kreditiranju niso bili naklonjeni.
1963
leta so v času socializma uvedli prakso ugodnega kreditiranja za svoje in jo ohranili vse do danes
Na intranetu Banke Slovenije lahko zaposleni dobijo izdatne informacije o ugodnih možnostih rekreiranja, obiskovanja kulturnih dogodkov ali, na primer, prostih počitniških zmogljivostih, medtem ko možnost najemanja ugodnih stanovanjskih kreditov ni posebej izpostavljena oziroma oglaševana, poudarjajo naši sogovorniki iz vrst zaposlenih.
»Z možnostjo pridobitve ugodnega kredita se zaposleni seznanijo ob nastopu zaposlitve na Banki Slovenije, v ta namen imamo interni pravilnik, ki je – enako kot vsi drugi – dostopen vsem zaposlenim na Banki Slovenije. Vloge za stanovanjska posojila po posvetu s pristojnimi službami obravnava in o njih odloča generalni sekretar,« pojasnjujejo na centralni banki. Kdo je ta ugodna posojila dobil, ne razkrivajo. Zavračajo pa namige, da so jih dobili »posvečeni«, med drugim na primer pooblaščenec za skladnost poslovanja.
V Banki Slovenije ob tem še poudarjajo, da je »narava teh kreditov enaka kreditom, ki jih svojim zaposlenim zagotavljajo nekateri drugi delodajalci«. Preverili smo pri nekaterih največjih – Dars in Mercator ter na primer RTV Slovenija – ne dajejo svojim zaposlenim stanovanjskih kreditov. Pač pa jim najetje posojila omogočajo v novomeški Krki.
Medtem ko v Dars, Mercatorju in na RTV Slovenija ugodnih kreditov svojim zaposlenim ne dajejo, so tem bolj naklonjeni v novomeški Krki. FOTO: Jure Eržen
Banka Slovenije s temi stanovanjskimi krediti izvaja svojo kadrovsko politiko in si, ocenjujejo, zagotavlja večjo zvestobo zaposlenih. Obrestna mera, ki jo morajo plačati njeni zaposleni, je za dvajsetletni kredit le enoodstotna, torej za slabo odstotno točko do skoraj dveh odstotnih točk nižja od obrestne mere, ki jih potrošniki lahko dobijo v poslovnih bankah.
»Krediti so predvsem namenjeni blažitvi morebitnega konflikta interesov nekaterih zaposlenih. Ti namreč v Banki Slovenije podpirajo izvajanje nadzora bank, so operativno pri izvajanju denarne politike v stalnem kontaktu z bankami, zato v nekaterih primerih ni najbolj primerno, da hkrati nastopajo tudi v vlogi kreditojemalca,« so še zapisali v Banki Slovenije.
