V Mariboru so pokazali posluh za starejše
Občinski sveti za starejše naj bi bili v pomoč županom pri oblikovanju politik in ukrepov, pomembnih za življenje starejših.
Odpri galerijo
V začetku oktobra je tudi mariborski župan kot svoje posvetovalno telo ustanovil svet za starejše, ki naj bi pomagal izboljšati njihove življenjske razmere. FOTO: Tadej Regent/Delo
»Upokojenci nismo samo socialni in zdravstveni problem, pač pa lahko marsikaj prispevamo k razvoju mest, občin in družbe v celoti. Svete za starejše v mestnih in drugih občinah ter mestih razumemo kot pomoč županom pri oblikovanju politik in ukrepov, ki so pomembni za življenje starejših,« pravi Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije (SUS). Verjetno najdaljši staž ima takšen svet v Ljubljani, prejšnji mesec so ga ustanovili tudi v Mariboru.
Mariborski župan Saša Arsenovič je svet za starejše ustanovil v pravem trenutku, saj so starejši tudi v Mariboru, tako kot povsod v Sloveniji, ta hip ranljivi bolj kot kdaj prej v novejši zgodovini, poudarja Samo Zupančič, predsednik območnega odbora SUS za Podravje in Koroško: »Tudi svet za starejše pri mestni občini Maribor v prihodnjih tednih in mesecih čaka težko delo, saj bo moral županu svetovati pri sprejemanju pomembnih odločitev pri urejanju dolgotrajne oskrbe starejših in pomoči na domu, domskega varstva in nasploh bivalnih razmer ter pri skrbi za preprečevanje revščine in socialne izključenosti, ki starejše še posebej ogrožata med krizo zaradi koronavirusa.«
Svetu za starejše, ki ga vodi dolgoletna sindikalistka Metka Roksandić, ob ustanovitvi v teh zahtevnih razmerah želijo uspešno delo in oblikovanje dobrih nasvetov županu in mestnemu svetu. »Upamo, da bo pri svojem delu užival podporo Mariborčanov vseh generacij, ki so bili že doslej in bodo še naprej v času epidemije zaradi covida-19 solidarni s starejšimi someščani, tudi na čisto osebni ravni, vsak v svojem okolju,« je še dejal Zupančič.
Župan Arsenovič je svet za starejše kot svoje posvetovalno telo ustanovil s sklepom v začetku oktobra. Pobudo za ustanovitev takega sveta so dali SUS in območni odbor za Podravje in Koroško, skupaj z udeleženci letošnje spomladanske okrogle mize, potekala je še pred epidemijo, ki so se je udeležili predstavniki Totega dnevnega centra aktivnosti Maribor, zgornjepodravske pokrajinske zveze društev upokojencev in mariborskega odbora Desusa.
»Zaradi izrednih razmer se svet še ne more sestati, bo pa to storil, čim bo mogoče,« je povedala predsednica sveta za starejše v MOM Metka Roksandić. Svet sestavlja trinajst članov: »To so predstavniki sindikatov upokojencev, upokojenskih društev, organizacij, ki izvajajo programe, storitve in projekte za starejše, dnevnih centrov aktivnosti za starejše ter starejši, ki aktivno delujejo med starejšimi na različnih področjih družbenega življenja in drugi, ki se pretežno ukvarjajo s problematiko starejših.« Njihov mandat traja štiri leta, delo opravljajo nepoklicno in zanj ne prejmejo plačila.
»Običajno se v naši državi s problematiko starejših ukvarjata sociala in zdravstvo, v Mariboru pa menimo, da je življenje starejših mnogo več. Že raznolika sestava sveta kaže, da je življenje starostnikov pestro in zajema mnogo interesov, potreb, pa tudi problemov, ki se jih je treba lotevati skupaj,« ugotavlja Roksandićeva.
Kot pravi, bo svet spremljal razmere s področja življenja starejših v mariborski občini, informiral ter opozarjal na nerešena vprašanja, soustvarjal strategije, politike in aktivnosti občine, ki se nanašajo na življenje starejših. »Naše delo bo v prvi vrsti vključevalo izboljšanje življenja starejših v Mariboru. Opozarjali bomo tudi na stvari, ki zahtevajo odločanje na državni ravni, pa so potrebne in nujne za življenje starejših v Mariboru in drugje po Sloveniji,« je dejala Roksandićeva.
Med problemi, ki jih je tudi zaradi trenutnih epidemioloških razmer treba reševati takoj, navaja dostop starejših do osebnega zdravnika v Mariboru, kjer primanjkuje družinskih zdravnikov, ureditev zdravstvenega doma Tezno, ureditev mestnega središča brez prometa z vidika starejših in zagotovitve ustreznega javnega prevoza, urejanje bivalnih razmer za starejše, da bi lahko ostali doma čim dlje, in še kaj bi se našlo. »Z znanjem in vedenjem o življenju in potrebah starejših v našem mestu se bomo lažje razumeli in skupaj iskali ustrezne rešitve za sprejemanje pametnih političnih odločitev, tudi za starejše,« še pravi Roksandićeva.
V MOM dodajajo, da bo svet starejših poročal o svojem delu županu in mestnemu svetu z letnim poročilom. Svet za uresničevanje svojih nalog sklicuje redne seje in tudi razširjene seje, na katere glede na vsebino vabijo predstavnike stroke ter zavodov in organizacij, da podajo strokovno mnenje k predlogom sveta. Po potrebi bo organiziral javne okrogle mize za obravnavo posameznih vprašanj z namenom informiranja in ozaveščanja širše javnosti, pa tudi za odpravljanje predsodkov in stereotipov o starosti, staranju in starejših.
Svet za vprašanja starejših občanov v mestni občini Ljubljana pa deluje od prvega mandata župana Zorana Jankovića, ki je začel županovati leta 2006. V sedanji sestavi, ki ji predseduje Lada Zei, deluje od leta 2011. Sestavlja ga še devet članov, uglednih starejših občanov in strokovnjakov, ki delajo na področju starejših. Organizacijsko, tehnično in vsebinsko ga podpira mestni oddelek za zdravje in socialno varstvo, so povedali na MOL.
Svet se sestaja dvakrat do trikrat na leto oziroma po potrebi. Vsako leto obravnava poročilo o aktivnostih in dogodkih MOL na področju starejših, spremlja programe za starejše, ki jih izvajajo v Ljubljani, seznanja se z raziskavami in mednarodnimi projekti ter sodeluje pri pripravi akcijskih načrtov, strategij in drugega gradiva o položaju starejših na področjih sociale, kulture, zdravstva, informatike in podobno. Nekatere od navedenih aktov obravnavajo v mestnem svetu, zato je pomembno, da o njih predhodno podajo mnenja in stališča tudi sami predstavniki starejše generacije.
V zadnjih letih je obravnaval akcijska načrta Starosti prijazna Ljubljana za obdobje od leta 2013 do 2015 in od leta 2016 do 2020 ter strategijo razvoja socialnega varstva v MOL v letih 2013 do 2020. V prihodnjih mesecih bo obravnaval poročili o izvajanju zadnjega akcijskega načrta Starosti prijazna Ljubljana in strategije ter nov akcijski načrt in novo strategijo razvoja socialnega varstva v MOL do leta 2030.
Leta 2013, ko je fakulteta za socialno delo uvedla magistrski študij Socialno delo s starimi ljudmi, je bilo v okviru sveta dogovorjeno tesnejše sodelovanje na raziskovalnem področju. Dobro sodelovanje je vzpostavljeno tudi z Zavodom za oskrbo Ljubljana in nekaterimi nevladnimi organizacijami, so še povedali na MOL.
Mariborski župan Saša Arsenovič je svet za starejše ustanovil v pravem trenutku, saj so starejši tudi v Mariboru, tako kot povsod v Sloveniji, ta hip ranljivi bolj kot kdaj prej v novejši zgodovini, poudarja Samo Zupančič, predsednik območnega odbora SUS za Podravje in Koroško: »Tudi svet za starejše pri mestni občini Maribor v prihodnjih tednih in mesecih čaka težko delo, saj bo moral županu svetovati pri sprejemanju pomembnih odločitev pri urejanju dolgotrajne oskrbe starejših in pomoči na domu, domskega varstva in nasploh bivalnih razmer ter pri skrbi za preprečevanje revščine in socialne izključenosti, ki starejše še posebej ogrožata med krizo zaradi koronavirusa.«
- Povsod po Sloveniji so starejši v času koronavirusa ranljivi bolj kot kdaj prej.
- V svetu starejših MOM bodo najprej opozorili na težave pri dostopu do osebnega zdravnika.
- Organizirali bodo okrogle mize za ozaveščanje širše javnosti, za odpravljanje predsodkov, stereotipov …
Solidarnost v času epidemije
Svetu za starejše, ki ga vodi dolgoletna sindikalistka Metka Roksandić, ob ustanovitvi v teh zahtevnih razmerah želijo uspešno delo in oblikovanje dobrih nasvetov županu in mestnemu svetu. »Upamo, da bo pri svojem delu užival podporo Mariborčanov vseh generacij, ki so bili že doslej in bodo še naprej v času epidemije zaradi covida-19 solidarni s starejšimi someščani, tudi na čisto osebni ravni, vsak v svojem okolju,« je še dejal Zupančič.
Župan Arsenovič je svet za starejše kot svoje posvetovalno telo ustanovil s sklepom v začetku oktobra. Pobudo za ustanovitev takega sveta so dali SUS in območni odbor za Podravje in Koroško, skupaj z udeleženci letošnje spomladanske okrogle mize, potekala je še pred epidemijo, ki so se je udeležili predstavniki Totega dnevnega centra aktivnosti Maribor, zgornjepodravske pokrajinske zveze društev upokojencev in mariborskega odbora Desusa.
Zaradi izrednih razmer se še niso sestali
»Zaradi izrednih razmer se svet še ne more sestati, bo pa to storil, čim bo mogoče,« je povedala predsednica sveta za starejše v MOM Metka Roksandić. Svet sestavlja trinajst članov: »To so predstavniki sindikatov upokojencev, upokojenskih društev, organizacij, ki izvajajo programe, storitve in projekte za starejše, dnevnih centrov aktivnosti za starejše ter starejši, ki aktivno delujejo med starejšimi na različnih področjih družbenega življenja in drugi, ki se pretežno ukvarjajo s problematiko starejših.« Njihov mandat traja štiri leta, delo opravljajo nepoklicno in zanj ne prejmejo plačila.
»Zaradi izrednih razmer se svet še ne more sestati, bo pa to storil, čim bo to mogoče,« je povedala predsednica sveta za starejše v MOM Metka Roksandić. FOTO: Aleš Černivec/Delo
»Običajno se v naši državi s problematiko starejših ukvarjata sociala in zdravstvo, v Mariboru pa menimo, da je življenje starejših mnogo več. Že raznolika sestava sveta kaže, da je življenje starostnikov pestro in zajema mnogo interesov, potreb, pa tudi problemov, ki se jih je treba lotevati skupaj,« ugotavlja Roksandićeva.
Kot pravi, bo svet spremljal razmere s področja življenja starejših v mariborski občini, informiral ter opozarjal na nerešena vprašanja, soustvarjal strategije, politike in aktivnosti občine, ki se nanašajo na življenje starejših. »Naše delo bo v prvi vrsti vključevalo izboljšanje življenja starejših v Mariboru. Opozarjali bomo tudi na stvari, ki zahtevajo odločanje na državni ravni, pa so potrebne in nujne za življenje starejših v Mariboru in drugje po Sloveniji,« je dejala Roksandićeva.
Javni prevoz in urejanje bivalnih razmer
Med problemi, ki jih je tudi zaradi trenutnih epidemioloških razmer treba reševati takoj, navaja dostop starejših do osebnega zdravnika v Mariboru, kjer primanjkuje družinskih zdravnikov, ureditev zdravstvenega doma Tezno, ureditev mestnega središča brez prometa z vidika starejših in zagotovitve ustreznega javnega prevoza, urejanje bivalnih razmer za starejše, da bi lahko ostali doma čim dlje, in še kaj bi se našlo. »Z znanjem in vedenjem o življenju in potrebah starejših v našem mestu se bomo lažje razumeli in skupaj iskali ustrezne rešitve za sprejemanje pametnih političnih odločitev, tudi za starejše,« še pravi Roksandićeva.
V MOM dodajajo, da bo svet starejših poročal o svojem delu županu in mestnemu svetu z letnim poročilom. Svet za uresničevanje svojih nalog sklicuje redne seje in tudi razširjene seje, na katere glede na vsebino vabijo predstavnike stroke ter zavodov in organizacij, da podajo strokovno mnenje k predlogom sveta. Po potrebi bo organiziral javne okrogle mize za obravnavo posameznih vprašanj z namenom informiranja in ozaveščanja širše javnosti, pa tudi za odpravljanje predsodkov in stereotipov o starosti, staranju in starejših.
V Ljubljani deluje od leta 2006
Svet za vprašanja starejših občanov v mestni občini Ljubljana pa deluje od prvega mandata župana Zorana Jankovića, ki je začel županovati leta 2006. V sedanji sestavi, ki ji predseduje Lada Zei, deluje od leta 2011. Sestavlja ga še devet članov, uglednih starejših občanov in strokovnjakov, ki delajo na področju starejših. Organizacijsko, tehnično in vsebinsko ga podpira mestni oddelek za zdravje in socialno varstvo, so povedali na MOL.
Svet se sestaja dvakrat do trikrat na leto oziroma po potrebi. Vsako leto obravnava poročilo o aktivnostih in dogodkih MOL na področju starejših, spremlja programe za starejše, ki jih izvajajo v Ljubljani, seznanja se z raziskavami in mednarodnimi projekti ter sodeluje pri pripravi akcijskih načrtov, strategij in drugega gradiva o položaju starejših na področjih sociale, kulture, zdravstva, informatike in podobno. Nekatere od navedenih aktov obravnavajo v mestnem svetu, zato je pomembno, da o njih predhodno podajo mnenja in stališča tudi sami predstavniki starejše generacije.
V zadnjih letih je obravnaval akcijska načrta Starosti prijazna Ljubljana za obdobje od leta 2013 do 2015 in od leta 2016 do 2020 ter strategijo razvoja socialnega varstva v MOL v letih 2013 do 2020. V prihodnjih mesecih bo obravnaval poročili o izvajanju zadnjega akcijskega načrta Starosti prijazna Ljubljana in strategije ter nov akcijski načrt in novo strategijo razvoja socialnega varstva v MOL do leta 2030.
Leta 2013, ko je fakulteta za socialno delo uvedla magistrski študij Socialno delo s starimi ljudmi, je bilo v okviru sveta dogovorjeno tesnejše sodelovanje na raziskovalnem področju. Dobro sodelovanje je vzpostavljeno tudi z Zavodom za oskrbo Ljubljana in nekaterimi nevladnimi organizacijami, so še povedali na MOL.
