Vendarle prva lopata za drugi tir še maja?

Odvisno je od ministra Petra Gašperšiča, če podpiše uredbo ali to prepusti vladi
Fotografija: Gradnjo drugega tira bi morali začeti že davno prej.
Odpri galerijo
Gradnjo drugega tira bi morali začeti že davno prej.

Gradnja 25 kilometrov dostopnih cest do trase proge bi se lahko začela še ta mesec. Ministrstvo je pogodbo z izvajalci podpisalo že 20. decembra, od izida referenduma pa je odvisna le še uvedba v delo z uredbo, ki jo podpiše minister Peter Gašperšič sam ali pa to prepusti vladi, kar projekt lahko zamakne, čeprav je Miro Cerar včeraj kot predsednik SMC dejal, da so »izvajalci pripravljalnih del izbrani, samo še enkrat je treba zakon potrditi na referendumu«.

Podjetje 2TDK je zadnjega aprila ministrstvom za infrastrukturo in za finance predalo dolgo pričakovan investicijski program projekta, ki naj bi ga po 13. maju potrjevali na seji vlade. Program pomeni podlago za začetek pripravljalnih del še pred uveljavitvijo zakona o drugem tiru. Do uveljavitve zakona bo naloge investitorja opravljala direkcija za infrastrukturo, po uveljavitvi zakona pa projektno podjetje 2TDK.

Za pripravljalna dela je namenjenih 52 milijonov evrov, od tega 44,3 milijona evropskih iz mehanizma CEF (instrument za povezovanje Evrope), drugo pa iz državnega proračuna. Investicijski program vsebuje, je povedal direktor 2TDK Metod Dragonja, vse ključne elemente za oceno investicijskega projekta, vključno z viri financiranja za celoten projekt in načinom poplačila obveznosti. Končna verzija investicijskega programa bo izdelana po uveljavitvi zakona, predvidoma jeseni. Med pripravljalna dela sodijo poleg dostopnih cest do trase še geološke, hidrogeološke, krasoslovne, geotehniške in arheološke raziskave ter priprava projektov za izvedbo glavnih del. Dragonja je dodal, da zaključujejo dokumentacijo in vlogo za posojilo Evropske investicijske banke v okvirnem znesku 300 milijonov evrov in dokumentacijo za kohezijskih 80 milijonov evrov.

Podpora z vseh strani

GZS podpira projekt drugega tira, je povedala njena generalna direktorica Sonja Šmuc, saj ima multiplikativne učinke na celotno gospodarstvo že med gradnjo, prinaša delovna mesta, poleg tega pa zmanjša stroške vzdrževanja avtocest. Cerar je poudaril, da je cena 1,4 milijarde evrov res pretirana, dvotirna proga ne bi smela stati več kot 961 milijonov evrov, projekt pa bodo po zakonu odplačevali tisti, ki ga bodo uporabljali. » Na avtocestah je 80 odstotkov tovornjakov tuje registracije. Zakaj bi mi plačevali zanje,« mu je pritrdil tudi Boštjan Gorjup, predsednik GZS.

Avtoprevozniki, menda tudi Slovenske železnice, pa s predvideno obremenitvijo niso zadovoljni, saj bo to podražilo tovor in zmanjšalo njihovo konkurenčnost, čeprav, kot je dejal Robert Sever z GZS, je treba drugi tir začeti graditi čim prej. Vsaka tona tovora iz Luke Koper Sloveniji prinese 29 evrov prihodka. Aleksander Aristovnik s fakultete za upravo je dodal, da milijon ton pretovora pomeni od 450 do 500 neposrednih delovnih mest, 30 milijonov ton torej 15.000.
Čedomir Bojanić iz sekcije pristaniških špediterjev GZS je dejal, da ga žalosti, da je projekt tako spolitiziran in da bi moral biti izpeljan že zdavnaj. Dodal je, da bo še nadalnje čakanje imelo za posledico to, da nas bodo vsi prometni tokovi obšli. Opozoril je tudi na to, da Luka Koper ne nadzoruje skoraj nič tovora, da to delajo špediterji. Na pomislek o vlogi Madžarov v projektu pa pristavil, da je prednost slovenske logistike nevtralnost. Če bo vlada nekomu dala prednost, bodo to iskali vsi, če je ne bodo dobili, bodo pa šli drugam. To bi lahko bila večja izguba, kot si zdaj kdo predstavlja.
Oglasil se je tudi Vili Kovačič, ki je Cerarju zaželel, da ne bi nikoli začel in vodil projekta, očital pa je tudi to, da se vlada ni hotela pogovarjati o konceptih, zato tudi ta referendum. Več sodelujočih mu je odgovorilo, da ni več časa za iskanje in potrjevanje nove trase drugega tira.

Komentarji: