Vojaške investicije začasno zamrznjene
Ustavno sodišče je do končne odločitve, ali je referendum o zakonu o investicijah v vojsko dopustno izvesti, začasno zadržalo njegovo izvajanje.
Odpri galerijo
Mesec je v današnji izjavi spomnil, da v tem primeru do končne odločitve ustavnega sodišča v tej zadevi minister za obrambo Matej Tonin »ne bo mogel kupovati orožja za 780 milijonov evrov, ki bi ga rad s tem zakonom, niti sklepati pogodb«. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Začasno zadržanje izvajanje zakona o investicijah v Slovenski vojski, je po mnenju obrambnega ministrstva, ki ga vodi Matej Tonin, sicer nesorazmerno, saj bo začasno ustavilo aktivnosti za nabavo ključnih obrambnih zmogljivosti. Ob tem pa še opozarjajo, da takšna odločitev, ki sicer sledi pritožniku, koordinatorju Levice Luki Mescu, še ne prejudicira končne odločitve o dopustnosti referenduma o tej materiji.
Kot navajajo ustavni sodniki, so namreč ocenili, da bi izvrševanje morebiti protiustavnega zakona povzročilo hujše škodljive posledice, kot če se morebiti ustavnoskladen zakon relativno kratek čas do končne odločitve ustavnega sodišča (ob že zagotovljenih nezanemarljivih proračunskih sredstvih za leti 2021 in 2022) ne bi izvrševal.
Za letošnje in prihodnje leto so sredstva za naložbe v proračunu že zagotovljena in se lahko investicije, načrtovane za ti dve leti, izvajajo. Z začasnim zadržanjem torej zgolj začasno preneha pravna podlaga, ki bi ministrstvu za obrambo dopuščala sklepanje tistih pogodb, ki pomenijo prevzemanje obveznosti za čas, ki presega obdobje sprejetih državnih proračunov.
O zadevi bodo ustavni sodniki odločali absolutno prednostno.
»Imamo zelo trden primer, ki smo ga zelo dobro podkrepili, da bi bilo treba ta zakon zaradi napak v postopkih bodisi razveljaviti bodisi dovoliti referendum o njem,« pa je v prvem odzivu dejal Luka Mesec, ki meni, da zakon o investicijah v vojsko ni nujne narave za zagotovitev obrambe države in varnosti, zato tudi oporeka nedopustnosti referenduma o njem, kar je na predlog vlade sklenil državni zbor. Prav tako je po njihovo težko utemeljiti nujnost zakona, saj ta ni bil sprejet po nujnem postopku, poleg tega je vlada predlog sklepa o nedopustnosti referenduma v državni zbor poslala pozneje, ne hkrati z zakonom, ki v prihodnjih šestih letih predvideva za 780 milijonov investicij v vojsko.
Obrambni minister Matej Tonin je doslej poteze Levice in SD označeval za politikantstvo in je »v prihodnjih dneh« že načrtoval podpise pogodb z naložb. »Odločitev ustavnega sodišča bo imela v januarju 2021 povsem konkretno posledico, saj bi bili zaradi zadržanja zakona prisiljeni zaustaviti proces nabave novega transportnega letala, kjer so postopki v sklepni fazi. Odlaganje izvajanja prej omenjenih procesov nabave lahko bistveno zamakne dobavo specifičnih vojaških zmogljivosti. Pričakujemo, da ustavno sodišče dokončno odloči brez odlašanja v čim krajšem možnem roku, v nasprotnem primeru, če bi Ustavno sodišče dolgo tehtalo svojo odločitev, bi praktično dodatno leto izgubile vse ključne obrambne investicije,« so se odzvali z obrambnega ministrstva in dodajajo, da bi se s tem še poglobilo sedanje protiustavno stanje, v katerem vojska po domačih in mednarodnih strokovnih ocenah v nasprotju s 128. členom ustave ni sposobna zagotavljati obrambe Slovenije na njenem teritoriju, prav tako pa v nasprotju s 3.a in 8. členom ustave ne izpolnjuje svojih mednarodnih obveznosti v okviru zagotavljanja kolektivne varnosti.
Do konca svojega mandata, torej do sredine leta 2022, si obrambni minister Matej Tonin sicer želi – kot je povedal za revijo Slovenske vojske – podpisati pogodbe za vse investicije, ki so predvidene po tem zakonu za prihodnjih šest let, da se vlaganja ne bi ustavila, če njegov naslednik temu ne bi bil naklonjen.
Kot navajajo ustavni sodniki, so namreč ocenili, da bi izvrševanje morebiti protiustavnega zakona povzročilo hujše škodljive posledice, kot če se morebiti ustavnoskladen zakon relativno kratek čas do končne odločitve ustavnega sodišča (ob že zagotovljenih nezanemarljivih proračunskih sredstvih za leti 2021 in 2022) ne bi izvrševal.
Za letošnje in prihodnje leto so sredstva za naložbe v proračunu že zagotovljena in se lahko investicije, načrtovane za ti dve leti, izvajajo. Z začasnim zadržanjem torej zgolj začasno preneha pravna podlaga, ki bi ministrstvu za obrambo dopuščala sklepanje tistih pogodb, ki pomenijo prevzemanje obveznosti za čas, ki presega obdobje sprejetih državnih proračunov.
O zadevi bodo ustavni sodniki odločali absolutno prednostno.
»Imamo zelo trden primer, ki smo ga zelo dobro podkrepili, da bi bilo treba ta zakon zaradi napak v postopkih bodisi razveljaviti bodisi dovoliti referendum o njem,« pa je v prvem odzivu dejal Luka Mesec, ki meni, da zakon o investicijah v vojsko ni nujne narave za zagotovitev obrambe države in varnosti, zato tudi oporeka nedopustnosti referenduma o njem, kar je na predlog vlade sklenil državni zbor. Prav tako je po njihovo težko utemeljiti nujnost zakona, saj ta ni bil sprejet po nujnem postopku, poleg tega je vlada predlog sklepa o nedopustnosti referenduma v državni zbor poslala pozneje, ne hkrati z zakonom, ki v prihodnjih šestih letih predvideva za 780 milijonov investicij v vojsko.
Obrambni minister Matej Tonin je doslej poteze Levice in SD označeval za politikantstvo in je »v prihodnjih dneh« že načrtoval podpise pogodb z naložb. »Odločitev ustavnega sodišča bo imela v januarju 2021 povsem konkretno posledico, saj bi bili zaradi zadržanja zakona prisiljeni zaustaviti proces nabave novega transportnega letala, kjer so postopki v sklepni fazi. Odlaganje izvajanja prej omenjenih procesov nabave lahko bistveno zamakne dobavo specifičnih vojaških zmogljivosti. Pričakujemo, da ustavno sodišče dokončno odloči brez odlašanja v čim krajšem možnem roku, v nasprotnem primeru, če bi Ustavno sodišče dolgo tehtalo svojo odločitev, bi praktično dodatno leto izgubile vse ključne obrambne investicije,« so se odzvali z obrambnega ministrstva in dodajajo, da bi se s tem še poglobilo sedanje protiustavno stanje, v katerem vojska po domačih in mednarodnih strokovnih ocenah v nasprotju s 128. členom ustave ni sposobna zagotavljati obrambe Slovenije na njenem teritoriju, prav tako pa v nasprotju s 3.a in 8. členom ustave ne izpolnjuje svojih mednarodnih obveznosti v okviru zagotavljanja kolektivne varnosti.
Do konca svojega mandata, torej do sredine leta 2022, si obrambni minister Matej Tonin sicer želi – kot je povedal za revijo Slovenske vojske – podpisati pogodbe za vse investicije, ki so predvidene po tem zakonu za prihodnjih šest let, da se vlaganja ne bi ustavila, če njegov naslednik temu ne bi bil naklonjen.
