Volivci so povedali svoje, udeležba višja kot pred štirimi leti
Na letošnjih lokalnih volitvah je volilo 49,21 odstotka volivcev, med mestnimi občinami je bila najvišja udeležba v Slovenj Gradcu.
Odpri galerijo
Volišče v Mariboru FOTO: Tadej Regent/Delo
V 212 slovenskih občinah smo izbirali nova vodstva. Po podatkih ministrstva za javno upravo je volilo 837.130 volilnih upravičencev, kar je 49,21 odstotka vseh upravičencev. V mestnih občinah je bila udeležba 43,40-odstotna.
Najvišja udeležba je bila med 212 občinami v občini Solčava, kjer je bila več kot 80-odstotna. Več kot 70-odstotna je bila med drugim še v občinah Osilnica, Lovrenc na Pohorju, Kobilje, Bloke, Podvelka in Cankova. Najnižjo so namerili v občini Izola, kjer je bila nekaj več kot 30-odstotna.
V mestnih občinah je bila najvišja udeležba v Slovenj Gradcu, bila je več kot 45-odstotna. Sledili sta mestni občini Koper in Ptuj. Najnižja v mestnih občinah pa je bila v v Ljubljani in Kranju, kjer je bila volilna udeležba nekaj več kot 30-odstotna.
Ministrstvo za notranje zadeve je objavilo število volilnih upravičencev v državi, posameznih volilnih enotah in volilnih okrajih pa tudi v posameznih lokalnih skupnostih. Volitve so 13. julija letos razglasili v Državnem zboru, 3. septembra, ki je bil določen za začetek volilnih opravil, pa so v Sloveniji evidentirali 1.703.712 volilnih upravičencev.
To je manj kot leta 2010, ko je številka znašala 1.713.984. Tedanjega prvega kroga, ki je potekal 5. oktobra, se je po podatkih Državne volilne komisije udeležilo 45,22 odstotka volivcev. Drugi krog je bil 19. oktobra, udeležba na njem pa 43,62 odstotna. Leta 2010 se je v prvem krogu odzvalo 50,98, v drugem pa 48,81 odstotka volivcev.
Kakšen bo odziv volivcev letos? Številke s predčasnega glasovanja so spodbudne, naslednji podatki o udeležbi bodo znani dve uri pred zaprtjem volišč, prve delne izide volitev pa bo Državna volilna komisija objavila okoli pol ure po zaprtju.
Do zaprtja volišč je veljal predvolilni molk, v katerem je bila prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce navajala h glasovanju za enega od kandidatov ali list.
Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je prejela 130 obvestil o domnevnih kršitvah predvolilnega molka. Za 73 obvestil je bilo že ob prejemu ugotovljeno, da ne gre za kršitev predvolilnega molka oziroma gre za zadeve, ki jih Inšpektorat RS za notranje zadeve že obravnava, tako da na podlagi prejetih obvestil obravnava 57 zadev, povezanih z domnevnim kršenjem predvolilnega molka. Največ obravnavnih zadev se nanaša na prijave glede objav na družabnih omrežjih (21), nameščanje novih letakov (7) in politična propaganda s sporočili prek mobilnih telefonov (7).
Za primerjavo: na lokalnih volitvah 2014 je bilo v nedeljo do 19. ure prejetih 209 obvestil o kršitvah predvolilnega molka, na podlagi katerih je inšpektorat obravnaval 95 zadev, največ na deljenje gradiva v poštne nabiralnike.
Včeraj so do 19. ure evidentirali 38 kršitev, od katerih jih obravnavajo 22. Nato so jih danes do 7. ure zjutraj prejeli še 50, od katerih so jih v obravnavo vzeli 29, je še povedala.
V prvem krogu lokalnih volitev leta 2014 je bilo skupaj, torej v soboto in nedeljo, 209 obvestil o domnevnih kršitvah predvolilnega molka.
Za kršitve predvolilnega molka so predvidene globe od 700 do 3000 evrov za organizatorja volilne kampanje, od 150 do 600 evrov za odgovorno osebo organizatorja volilne kampanje in od 150 do 400 evrov za posameznika.
Na predčasnem glasovanju je bila udeležba v občinah večinoma višja kot ob prejšnjih lokalnih volitvah, so pokazali neuradni podatki volilnih komisij.
V Ljubljani je predčasno volilo 7072 ljudi, pred štirimi leti več kot pol manj. V Ljubljani je vseh volilnih upravičencev 227.619, kar pomeni, da je glasove predčasno oddalo 3,1 odstotka volilnih upravičencev. Pred štirimi leti je predčasno volilo 3354 ljudi od takrat skupno okrog 229.000 volilnih upravičencev.
V Mariboru je tokrat predčasno glasovalo 2510 ljudi od skupno 90.572 volilnih upravičencev, kar je slaba 2,8 odstotka. Na prejšnjih lokalnih volitvah je možnost predčasnega glasovanja izkoristilo 1557 ljudi.
V Celju je na predčasnem glasovanju volilo 1345 ljudi od skupno 41.112 vseh volilnih upravičencev, kar pomeni skoraj 3,3 odstotka. STA
Sodeč po številu volivcev v posameznih volilnih enotah bi z današnjo dolžnostjo lahko hitro opravili v volilni enoti 8 v Cankovi, v kateri je evidentiranih le 51 volivcev, volilni enoti 6 v Horjulu, kjer jih je 56, ali volilni enoti 4 v Ribnici na Pohorju, kjer jih na volišču pričakujejo 63. Na volišču v Tolminskih Ravnah na 900 metrih nadmorske višine so državljansko dolžnost opravili že pred 9. uro zjutraj, poroča Delov dopisnik. A če ima, denimo, Cankova osem volilnih enot, ima Ljubljana le eno s kar 227.619 volivci.
Za položaje prvih mož in žena v eni izmed 212 občin se tokrat po podatkih ministrstva za javno upravo poteguje 688 kandidatov, med njimi natanko sto žensk. Za vodenje mestnih občin se skupno poteguje 87 kandidatov.
Za mesta v občinskih oziroma mestnih svetih je skupno kar 22.314 kandidatov, od tega 10.198 žensk, za položaje v svetih četrtnih krajevnih in vaških skupnostih pa je kandidatov 13.245, od tega 5178 žensk. Kandidatov iz narodnostnih in romskih skupnosti za položaje v občinskih oziroma mestnih svetih je 60, med njimi je 17 žensk.
Skupno se danes v boj za naklonjenost volivcev podaja armada 36.307 kandidatov. Do te številke sega seznam imen kandidatov, objavljen na vladnem portalu Lokalne volitve 2018.
Med kandidati so komaj polnoletni nadobudneži in tudi nedvomno izkušeni očanci. Starostni razpon na listi kandidatov za župansko pozicijo sega od 24 do 78 let, najširši pa je na seznamu za položaje v občinskih oziroma mestnih svetih. Sega od 18 do kar 96 let.
Le nekaj manjši razpon kaže seznam kandidatov za članstvo v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnostih, od 18 do 94 let, starost kandidatov iz narodnostnih in romskih skupnosti pa se giblje med 27 in 86 leti.
Volilna udeležba za celotno državo po letih:
- 2002 72.1 %
- 2006 58,2 %
- 2010 50,98 %
- 2014 45,2 %
- 2018 46,40 %
Najvišja udeležba je bila med 212 občinami v občini Solčava, kjer je bila več kot 80-odstotna. Več kot 70-odstotna je bila med drugim še v občinah Osilnica, Lovrenc na Pohorju, Kobilje, Bloke, Podvelka in Cankova. Najnižjo so namerili v občini Izola, kjer je bila nekaj več kot 30-odstotna.
V mestnih občinah je bila najvišja udeležba v Slovenj Gradcu, bila je več kot 45-odstotna. Sledili sta mestni občini Koper in Ptuj. Najnižja v mestnih občinah pa je bila v v Ljubljani in Kranju, kjer je bila volilna udeležba nekaj več kot 30-odstotna.
Kako je šlo kandidatom po posameznih občinah in regijah:
V Ljubljani kaže na zmago aktualnega župana Jankovića v prvem krogu
V Mariboru v drugi krog predvidoma Kangler in Arsenovič
Popović računa na zmago, a težko, da v prvem krogu
Kako kaže v gorenjskih občinah?
Bodo v Celju, Velenju in Slovenj Gradcu dobili novega župana že v prvem krogu?
Kdo so novi dolenjski, belokranjski in suhokranjski župani?
V Ljubljani kaže na zmago aktualnega župana Jankovića v prvem krogu
V Mariboru v drugi krog predvidoma Kangler in Arsenovič
Popović računa na zmago, a težko, da v prvem krogu
Kako kaže v gorenjskih občinah?
Bodo v Celju, Velenju in Slovenj Gradcu dobili novega župana že v prvem krogu?
Kdo so novi dolenjski, belokranjski in suhokranjski župani?
Maribor. FOTO: Tadej Regent/Delo
Ministrstvo za notranje zadeve je objavilo število volilnih upravičencev v državi, posameznih volilnih enotah in volilnih okrajih pa tudi v posameznih lokalnih skupnostih. Volitve so 13. julija letos razglasili v Državnem zboru, 3. septembra, ki je bil določen za začetek volilnih opravil, pa so v Sloveniji evidentirali 1.703.712 volilnih upravičencev.
To je manj kot leta 2010, ko je številka znašala 1.713.984. Tedanjega prvega kroga, ki je potekal 5. oktobra, se je po podatkih Državne volilne komisije udeležilo 45,22 odstotka volivcev. Drugi krog je bil 19. oktobra, udeležba na njem pa 43,62 odstotna. Leta 2010 se je v prvem krogu odzvalo 50,98, v drugem pa 48,81 odstotka volivcev.
Kakšen bo odziv volivcev letos? Številke s predčasnega glasovanja so spodbudne, naslednji podatki o udeležbi bodo znani dve uri pred zaprtjem volišč, prve delne izide volitev pa bo Državna volilna komisija objavila okoli pol ure po zaprtju.
Slovenj Gradec. FOTO: Mateja Kotnik/Delo
Volilni molk
Do zaprtja volišč je veljal predvolilni molk, v katerem je bila prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce navajala h glasovanju za enega od kandidatov ali list.
Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je prejela 130 obvestil o domnevnih kršitvah predvolilnega molka. Za 73 obvestil je bilo že ob prejemu ugotovljeno, da ne gre za kršitev predvolilnega molka oziroma gre za zadeve, ki jih Inšpektorat RS za notranje zadeve že obravnava, tako da na podlagi prejetih obvestil obravnava 57 zadev, povezanih z domnevnim kršenjem predvolilnega molka. Največ obravnavnih zadev se nanaša na prijave glede objav na družabnih omrežjih (21), nameščanje novih letakov (7) in politična propaganda s sporočili prek mobilnih telefonov (7).
Za primerjavo: na lokalnih volitvah 2014 je bilo v nedeljo do 19. ure prejetih 209 obvestil o kršitvah predvolilnega molka, na podlagi katerih je inšpektorat obravnaval 95 zadev, največ na deljenje gradiva v poštne nabiralnike.
Včeraj so do 19. ure evidentirali 38 kršitev, od katerih jih obravnavajo 22. Nato so jih danes do 7. ure zjutraj prejeli še 50, od katerih so jih v obravnavo vzeli 29, je še povedala.
V prvem krogu lokalnih volitev leta 2014 je bilo skupaj, torej v soboto in nedeljo, 209 obvestil o domnevnih kršitvah predvolilnega molka.
Za kršitve predvolilnega molka so predvidene globe od 700 do 3000 evrov za organizatorja volilne kampanje, od 150 do 600 evrov za odgovorno osebo organizatorja volilne kampanje in od 150 do 400 evrov za posameznika.
Na predčasnem glasovanju višja udeležba
Na predčasnem glasovanju je bila udeležba v občinah večinoma višja kot ob prejšnjih lokalnih volitvah, so pokazali neuradni podatki volilnih komisij.
V Ljubljani je predčasno volilo 7072 ljudi, pred štirimi leti več kot pol manj. V Ljubljani je vseh volilnih upravičencev 227.619, kar pomeni, da je glasove predčasno oddalo 3,1 odstotka volilnih upravičencev. Pred štirimi leti je predčasno volilo 3354 ljudi od takrat skupno okrog 229.000 volilnih upravičencev.
V Mariboru je tokrat predčasno glasovalo 2510 ljudi od skupno 90.572 volilnih upravičencev, kar je slaba 2,8 odstotka. Na prejšnjih lokalnih volitvah je možnost predčasnega glasovanja izkoristilo 1557 ljudi.
V Celju je na predčasnem glasovanju volilo 1345 ljudi od skupno 41.112 vseh volilnih upravičencev, kar pomeni skoraj 3,3 odstotka. STA
Beli Križ nad Piranom. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Lokalne volitve 2018 v številkah
Sodeč po številu volivcev v posameznih volilnih enotah bi z današnjo dolžnostjo lahko hitro opravili v volilni enoti 8 v Cankovi, v kateri je evidentiranih le 51 volivcev, volilni enoti 6 v Horjulu, kjer jih je 56, ali volilni enoti 4 v Ribnici na Pohorju, kjer jih na volišču pričakujejo 63. Na volišču v Tolminskih Ravnah na 900 metrih nadmorske višine so državljansko dolžnost opravili že pred 9. uro zjutraj, poroča Delov dopisnik. A če ima, denimo, Cankova osem volilnih enot, ima Ljubljana le eno s kar 227.619 volivci.
Za položaje prvih mož in žena v eni izmed 212 občin se tokrat po podatkih ministrstva za javno upravo poteguje 688 kandidatov, med njimi natanko sto žensk. Za vodenje mestnih občin se skupno poteguje 87 kandidatov.
Za mesta v občinskih oziroma mestnih svetih je skupno kar 22.314 kandidatov, od tega 10.198 žensk, za položaje v svetih četrtnih krajevnih in vaških skupnostih pa je kandidatov 13.245, od tega 5178 žensk. Kandidatov iz narodnostnih in romskih skupnosti za položaje v občinskih oziroma mestnih svetih je 60, med njimi je 17 žensk.
Skupno se danes v boj za naklonjenost volivcev podaja armada 36.307 kandidatov. Do te številke sega seznam imen kandidatov, objavljen na vladnem portalu Lokalne volitve 2018.
Beli Križ nad Piranom. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Kaveljci in korenine
Med kandidati so komaj polnoletni nadobudneži in tudi nedvomno izkušeni očanci. Starostni razpon na listi kandidatov za župansko pozicijo sega od 24 do 78 let, najširši pa je na seznamu za položaje v občinskih oziroma mestnih svetih. Sega od 18 do kar 96 let.
Le nekaj manjši razpon kaže seznam kandidatov za članstvo v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnostih, od 18 do 94 let, starost kandidatov iz narodnostnih in romskih skupnosti pa se giblje med 27 in 86 leti.
Pleterje. FOTO: Leon Vidic/Delo
