Vprašanje izvedbe financiranja STA
Ker vlada ni sklenila pogodbe s STA za javno službo za leto 2021, ni jasno kako, če sploh, bo agencija financirana.
Odpri galerijo
STA je tarča vladnih pritiskov. FOTO: Blaž Samec/Delo
Minister za kulturo Vasko Simoniti je na poslansko vprašanje o financiranju STA odgovoril, da se v primeru nesklenjene pogodbe za javno službo za leto 2021 postavlja vprašanje izvedbe financiranja, torej komu STA naslovi svoj zahtevek.
V vladnem uradu za komuniciranje (Ukom) so namreč nedavno pojasnili, da se je po poravnanih vseh zapadlih obveznostih za opravljanje javne službe za leto 2020 končalo kakršnokoli pogodbeno razmerje med Ukomom in STA. Ukom je tudi zavrnil plačilo nadomestila za javno službo za januar. Pogodba za opravljanje javne službe STA za letos namreč ni bila podpisana. A sedmi protikoronski zakon določa, da se STA iz državnega proračuna za leto 2021 za opravljanje javne službe zagotovijo sredstva v skladu s sprejetim poslovnim načrtom STA, ne glede na to, ali je z ustanoviteljem sklenila pogodbo. Poslanko Natašo Sukič (Levica) je zato zanimalo, kako bosta kulturni minister in pravosodna ministrica zagotovila zakonito izplačevanje obveznosti države do STA.
Simoniti je odgovoril, da če je direktor Ukoma Uroš Urbanija pojasnil, da so izčrpane vse poti, ki bi njega obvezovale k nadaljnjemu izplačevanju, naj se pač poiščejo ustrezne poti, ki bodo nastali položaj rešile. Omenjena določba v sedmem protikoronskem zakonu po ministrovih besedah ni črtala pravne podlage za sklenitev letne pogodbe. »In če pogodba ni sklenjena, se postavlja vprašanje same izvedbe financiranja, o čemer sedmi protikoronski zakon ne govori,« je dejal Simoniti. Tako se po njegovih besedah postavljajo vprašanja, kakšno vlogo še ima Ukom pri financiranju STA za leto 2021, v proračunu katerega proračunskega porabnika so zagotovljena ta sredstva in komu STA naslovi svoj zahtevek.
»Če ni pogodbe, ostaja zgolj ustanovitelj, to je vlada. In ta bi očitno morala pooblastiti Ukom ali drugega neposrednega proračunskega uporabnika, da v njenem imenu izvede financiranje in s STA uredi druga vprašanja, potrebna za izvedbo postopkov financiranja in nadzor nad tem,« je pojasnil minister. Po njegovih besedah je STA poslala račun na Ukom, morala pa bi prej zastaviti vprašanje vladi, kdo je oziroma ali sploh kdo je v njenem imenu pooblaščen in odgovoren za STA.
Kot meni minister, se ta problem navezuje tudi na vprašanje državne pomoči. V primeru državne pomoči pa imajo vlada oziroma pristojna ministrstva tudi pravico do nadzora. V tem je po njegovem mnenju tudi ves problem, »torej ali je STA dolžna poročati ali ne in kako«.
Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič konkretnega primera ni hotela komentirati.
Država je dolžna zagotoviti primerno financiranje STA na način, da ta lahko nemoteno deluje, zato mora vlada oziroma Ukom v njenem imenu narediti vse, da bo temu tako, je v zvezi s še vedno nerešeno problematiko financiranja STA povedal predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Po njegovem je prišel čas, ko bo STA morala pravico iskati na sodišču.
»Menim, da so izpolnjeni vsi pogoji, čeprav gre za nek žalosten trenutek, da STA svojo pravico išče tudi pred sodiščem. Pravna podlaga torej je, če vlada in STA nista sposobni rešiti spora sami in na nek miren način, potem STA verjetno ne preostane druga možnost,« je ob robu seje državnega zbora dejal njegov predsednik.
Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec, meni, da predsednik vlade Janez Janša nadaljuje s svojim napadom na neodvisne novinarske institucije, pri tem pa se boj s STA še naprej stopnjuje. To, da Ukom ni podaljšal pogodbe z agencijo, po njegovem samo kaže, da si želi vlada podrediti vsako neodvisno institucijo in da želi tudi zelo jasno in dobesedno uničiti STA.
To po mnenju Vatovca ni le zaskrbljujoče, pač pa bi morali resno zazvoniti vsi alarmi v tej državi. »Nenazadnje je STA ena od institucij nacionalnega pomena in s tega vidika tudi edina prava nacionalna tiskovna agencija, zato so ti pritiski vlade nedopustni,« je dejal Vatovec in ob tem povedal, da v opoziciji in tudi v Levici že iščejo rešitve, kako zakonsko urediti, da ne bi več prihajalo do takšnih pritiskov.
Po mnenju vodje poslanske skupine opozicijske LMŠ Braneta Golubovića vse skupaj kaže, da ta vlada lahko zavestno krši zakone in ni sankcij, ker tudi ni nikogar, da bi se ji uprl. Tega ne dela samo pri STA, pač pa tudi pri nekaterih drugih zadevah, je pa po njegovem to zaskrbljujoče.
»V bistvu smo kar malo šokirani, da nekdo tako nedvoumno krši zakonodajo. Mi lahko zahtevamo izredno sejo, lahko zahtevamo nujno sejo odborov, lahko predlagamo zakon. Ampak če del koalicije ne vidi težave v tem, da vlada krši svojo zakonodajo, potem smo lahko samo zaskrbljeni nad državo, v kateri živimo,« je dejal Golubović, ki meni, da je treba temu, kar vlada dela s STA, odločno reči ne.
Poslanec Desusa Jurij Lep pa je tudi kot član odbora za kulturo zelo razočaran. Spomnil je, da je njihova poslanska skupina že na začetku nasprotovala predlaganim spremembam medijske zakonodaje, s čimer so takrat uspeli. Po njegovih besedah je STA edini ali pa eden redkih medijev v Sloveniji, ki še kolikor toliko objektivno obvešča. Ogorčen je, da zakonodajna veja oblasti očitno nima takšne moči in veljave, da bi jo vlada in njeni predstavniki iz Ukoma upoštevali. Kot je dejal, ga interesi obeh direktorjev ne zanimajo, pač pa se morajo v dobro STA dogovoriti, kako in kaj naprej.
STA ostaja brez plačila za javno službo za januar, pa tudi brez enega svojih največjih naročnikov tržnih storitev. Ker do konca februarja pogodba za tržne storitve STA ni bila sklenjena, so danes vladni administraciji zaprli dostop do njihovih tržnih vsebin. Omogočili ga bodo tistim organom, ki bodo sklenili ločene naročniške pogodbe.
V vladnem uradu za komuniciranje (Ukom) so namreč nedavno pojasnili, da se je po poravnanih vseh zapadlih obveznostih za opravljanje javne službe za leto 2020 končalo kakršnokoli pogodbeno razmerje med Ukomom in STA. Ukom je tudi zavrnil plačilo nadomestila za javno službo za januar. Pogodba za opravljanje javne službe STA za letos namreč ni bila podpisana. A sedmi protikoronski zakon določa, da se STA iz državnega proračuna za leto 2021 za opravljanje javne službe zagotovijo sredstva v skladu s sprejetim poslovnim načrtom STA, ne glede na to, ali je z ustanoviteljem sklenila pogodbo. Poslanko Natašo Sukič (Levica) je zato zanimalo, kako bosta kulturni minister in pravosodna ministrica zagotovila zakonito izplačevanje obveznosti države do STA.
Simoniti je odgovoril, da če je direktor Ukoma Uroš Urbanija pojasnil, da so izčrpane vse poti, ki bi njega obvezovale k nadaljnjemu izplačevanju, naj se pač poiščejo ustrezne poti, ki bodo nastali položaj rešile. Omenjena določba v sedmem protikoronskem zakonu po ministrovih besedah ni črtala pravne podlage za sklenitev letne pogodbe. »In če pogodba ni sklenjena, se postavlja vprašanje same izvedbe financiranja, o čemer sedmi protikoronski zakon ne govori,« je dejal Simoniti. Tako se po njegovih besedah postavljajo vprašanja, kakšno vlogo še ima Ukom pri financiranju STA za leto 2021, v proračunu katerega proračunskega porabnika so zagotovljena ta sredstva in komu STA naslovi svoj zahtevek.
»Če ni pogodbe, ostaja zgolj ustanovitelj, to je vlada. In ta bi očitno morala pooblastiti Ukom ali drugega neposrednega proračunskega uporabnika, da v njenem imenu izvede financiranje in s STA uredi druga vprašanja, potrebna za izvedbo postopkov financiranja in nadzor nad tem,« je pojasnil minister. Po njegovih besedah je STA poslala račun na Ukom, morala pa bi prej zastaviti vprašanje vladi, kdo je oziroma ali sploh kdo je v njenem imenu pooblaščen in odgovoren za STA.
Kot meni minister, se ta problem navezuje tudi na vprašanje državne pomoči. V primeru državne pomoči pa imajo vlada oziroma pristojna ministrstva tudi pravico do nadzora. V tem je po njegovem mnenju tudi ves problem, »torej ali je STA dolžna poročati ali ne in kako«.
Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič konkretnega primera ni hotela komentirati.
Zorčič: STA naj išče pravico nasodišču
Država je dolžna zagotoviti primerno financiranje STA na način, da ta lahko nemoteno deluje, zato mora vlada oziroma Ukom v njenem imenu narediti vse, da bo temu tako, je v zvezi s še vedno nerešeno problematiko financiranja STA povedal predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Po njegovem je prišel čas, ko bo STA morala pravico iskati na sodišču.
»Menim, da so izpolnjeni vsi pogoji, čeprav gre za nek žalosten trenutek, da STA svojo pravico išče tudi pred sodiščem. Pravna podlaga torej je, če vlada in STA nista sposobni rešiti spora sami in na nek miren način, potem STA verjetno ne preostane druga možnost,« je ob robu seje državnega zbora dejal njegov predsednik.
Opozicija kritična
Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec, meni, da predsednik vlade Janez Janša nadaljuje s svojim napadom na neodvisne novinarske institucije, pri tem pa se boj s STA še naprej stopnjuje. To, da Ukom ni podaljšal pogodbe z agencijo, po njegovem samo kaže, da si želi vlada podrediti vsako neodvisno institucijo in da želi tudi zelo jasno in dobesedno uničiti STA.
To po mnenju Vatovca ni le zaskrbljujoče, pač pa bi morali resno zazvoniti vsi alarmi v tej državi. »Nenazadnje je STA ena od institucij nacionalnega pomena in s tega vidika tudi edina prava nacionalna tiskovna agencija, zato so ti pritiski vlade nedopustni,« je dejal Vatovec in ob tem povedal, da v opoziciji in tudi v Levici že iščejo rešitve, kako zakonsko urediti, da ne bi več prihajalo do takšnih pritiskov.
Po mnenju vodje poslanske skupine opozicijske LMŠ Braneta Golubovića vse skupaj kaže, da ta vlada lahko zavestno krši zakone in ni sankcij, ker tudi ni nikogar, da bi se ji uprl. Tega ne dela samo pri STA, pač pa tudi pri nekaterih drugih zadevah, je pa po njegovem to zaskrbljujoče.
»V bistvu smo kar malo šokirani, da nekdo tako nedvoumno krši zakonodajo. Mi lahko zahtevamo izredno sejo, lahko zahtevamo nujno sejo odborov, lahko predlagamo zakon. Ampak če del koalicije ne vidi težave v tem, da vlada krši svojo zakonodajo, potem smo lahko samo zaskrbljeni nad državo, v kateri živimo,« je dejal Golubović, ki meni, da je treba temu, kar vlada dela s STA, odločno reči ne.
Poslanec Desusa Jurij Lep pa je tudi kot član odbora za kulturo zelo razočaran. Spomnil je, da je njihova poslanska skupina že na začetku nasprotovala predlaganim spremembam medijske zakonodaje, s čimer so takrat uspeli. Po njegovih besedah je STA edini ali pa eden redkih medijev v Sloveniji, ki še kolikor toliko objektivno obvešča. Ogorčen je, da zakonodajna veja oblasti očitno nima takšne moči in veljave, da bi jo vlada in njeni predstavniki iz Ukoma upoštevali. Kot je dejal, ga interesi obeh direktorjev ne zanimajo, pač pa se morajo v dobro STA dogovoriti, kako in kaj naprej.
STA ostaja brez plačila za javno službo za januar, pa tudi brez enega svojih največjih naročnikov tržnih storitev. Ker do konca februarja pogodba za tržne storitve STA ni bila sklenjena, so danes vladni administraciji zaprli dostop do njihovih tržnih vsebin. Omogočili ga bodo tistim organom, ki bodo sklenili ločene naročniške pogodbe.
