Z regulacijo kratkoročnih najemov ni zadovoljna nobena stran

Novela zakona o gostinstvu, ki med drugim prinaša regulacijo kratkoročnega oddajanja nepremičnin v turistične namene, je v drugembranju v državnem zboru dobila podporo. Predlog zakona v občinah, kjer lokalno prebivalstvo težko dostopa do stanovanj, predvideva omejitev te dejavnosti na 60 dni na leto, občine pa bodo to obdobje lahko skrajšale na 30 ali podaljšale na 270 dni. S potrjeenimi rešitvami niso zadovoljni ne najemodajalci ne zagovorniki večje dostopnosti do stanovanj.

Kratkoročni najem: Občine so bolj za podaljšanje kot skrajšanje rokov

Potem ko je zakonodajno-pravna služba podala številne pripombe na prejšnjo različico zakona, je koalicija pripravila milejšo rešitev. Ta predvideva, da bo omenjena časovna regulacija kratkoročnega oddajanja nepremičnin v turistične namene veljala le v občinah, kjer kratkoročni najem vpliva na nedostopnost stanovanj za bivanje. Merila za določitev občin s splošno časovno omejitvijo oddajanja bo določila vlada. Seznam bo veljal dve leti. Zakon prinaša tudi pravno podlago za regulacijo v občinah, ki ne bodo uvrščene na ta seznam občin, a bodo kljub temu hotele to dejavnost omejiti.

Omejitev šele leta 2027

Časovne omejitve bodo začele veljati šele leta 2027, splošni pogoji za oddajanje nepremičnin za kratkoročni najem pa 1. januarja prihodnje leto. To se nanaša tudi na zahtevana soglasja. Oddajanje nepremičnine prek spletnih platform bo namreč mogoče, če bo nepremičnina vpisana v register nastanitvenih obratov, če bo imela identifikacijsko številko, če se bo s tem strinjal lastnik, 75 odstotkov etažnih lastnikov in vsi mejni sosedi. »Trg ni vsemogočen. In če hočemo enake pogoje za vse, je treba vanj sorazmenro tudi sorazmerno posegati,« je dejal državni sekretar Matevž Frangež.

Fedja Pobegajlo mnei, d aje regulacija nujna. Foto Blaž Samec

Regulacijo podpirajo tudi v Turistično-gostinski zbornici Slovenije, v kateri sicer menijo, da je sobodajalstvo nujen del nastanitvene ponudbe, da pa mora poslovanje potekati skladno z zakonodajo in nosilno sposobnostjo prostora. Direktor zbornice Fedja Pobegajlo opozarja, da je regulacija nujna, saj so v zadnjih letih zaznali pretirano in neobvladovano rast kapacitet kratkoročnega najema, ki pogosto poslujejo mimo predpisov, brez prijav gostov, plačevanja prispevkov ... Zato se na zbornici zavzemajo tudi za večji nadzor nad to dejavnostjo.

Sobodajalci na nogah

V združenju sobodajalcev tudi milejšim omejitvam nasprotujejo. Čeprav regulacije kratkoročnega oddajanja prek spletnih platform uvajajo v številnih državah, se jim zdi uvajanje splošne časovne dejavnosti omejitve, prav tako problematizirajo soglasja sosedov. Prav tako nasprotujejo soglasjem in opozarjajo na visoke kazni. Iz vsega tega je razvidno, da je očiten primarni cilj zakona predvsem ubijanje dejavnosti in dušenje v negotovosti, ne pa funkcionalno urejanje. »Sobodajalci se zavedamo, da smo ena od sicer številnih dejavnosti, ki vpliva na razpoložljivost stanovanjskega fonda, pri čemer smo verjetno edini, ki dejansko ponujamo bivanje,« so sporočili.

V Pravni mreži za varstvo demokracije menijo, da nove rešitve dodatno rahljajo že tako ne dovolj ambiciozen predlog regulacije. »Ob taki ureditvi je vprašanje, v koliko občinah bo omejitev sploh veljala in kakšen bo dejanski učinek tega ukrepa,« se sprašujejo. Zala Koleša z Inštituta za politike prostora je nedavno izpostavila, da je »sedanji pritisk proti omejevanju kratkoročnega oddajanja očiten poskus brezsramnega lobiranja za čim večjo liberalizacijo«. Nejc Horvat z inštituta Danes je nov dan meni, da se morajo začeti ukrepi izvajati takoj ob sprejetju, ne šele leta 2026 ali 2027. Stanje na stanovanjskem trgu je katastrofalno, zato si ne moremo privoščiti dodatnega čakanja, je dodal.