Z zakonom nad višanje oskrbnin

Na ministrstvu prisluhnili pozivom za podaljšanje ukrepov, s katerimi državni proračun subvencionira višje stroške v zavodih.
Fotografija: Brez posredovanja bi morale institucije prenesti razliko pri usklajevanju cen storitev na uporabnike. FOTO: Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Brez posredovanja bi morale institucije prenesti razliko pri usklajevanju cen storitev na uporabnike. FOTO: Jože Suhadolnik

Kot kaže, so na ministrstvu za solidarno prihodnost prisluhnili številnim pozivom vodstev domov za starejše občane, njihovim stanovalcem in svojcem, naj podaljšajo veljavnost interventnih ukrepov, s katerimi državni proračun subvencionira višje stroške v zavodih, saj bi bili sicer prisiljeni zvišati oskrbnine.

image_alt
Zvišanje oskrbnin med čakanjem na sistemski zakon

Čeprav so na ministrstvu še pred dnevi dejali, da so bolj naklonjeni sistemi ureditvi kakor parcialnim rešitvam, so se vseeno odločili za nov interventni zakon. Določila aktualnega, s katerim je država omejila zvišanje oskrbnin na področju socialnega varstva s tem, da je proračun zagotovil sredstva za sofinanciranje zvišanja stroškov materiala, storitev in dela (zaradi različnih dogovorov vlade s sindikati in dviga minimalne plače), bodo namreč prenehala s 1. julijem. Brez posredovanja bi bile institucije primorane prenesti razliko pri usklajevanju cen storitev na uporabnike.

Ministrstvo je nov zakon, s katerim bodo ukrep omejevanja cen oskrbnin podaljšali do 1. januarja 2024, že posredovalo v medresorsko usklajevanje. Kakšne bodo predvidene finančne posledice, niso sporočili, je pa vlada lani in letos zaradi velikih stroškov, inflacije in višje cene dela, po besedah Luke Omladiča, državnega sekretarja na ministrstvu za solidarno prihodnost, skupaj za blažitev cen v domovih za starejše občane namenila skoraj 48 milijonov evrov.

Manj kot polovica oskrbovancev sposobna kriti vse stroške

»Prva naloga države je skrb za prebivalke in prebivalce. Zavedamo se izziva, ki ga dvig cen oskrbnin prinaša za denarnice oskrbovank in oskrbovancev ter njihovih svojcev. Vlada mora zato zagotoviti splošno dostopnost oskrbe, ki ne sme biti odvisna od finančnega položaja posameznic in posameznikov,« je ob tem izjavil minister Simon Maljevac. Kot poudarjajo na ministrstvu, je po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije danes manj kot polovica oskrbovank in oskrbovancev v socialnovarstvenih zavodih sama sposobna kriti stroške storitev in bi zanje podražitev zato predstavljala toliko večji izziv.

Že prejšnji teden je predlog za podaljšanje veljavnosti novembra lani sprejetega interventnega zakona v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina SDS. Odgovora, kaj to pomeni za ta predlog ministrstva ter kdaj bi določila začela veljati, včeraj nismo dobili.

»Poudarjamo pa, da potrebujemo sistemsko rešitev, ne zgolj začasnih interventnih ukrepov. Prav to želi ministrstvo doseči z novim predlogom zakona o dolgotrajni oskrbi,« je še dejal Maljevac in dodal, da bo, če bo predlog zakona sprejet v obliki, kot ga predlagajo, socialni del oskrbe za upravičence krit iz javnih sredstev. Zakon še čaka na končno uskladitev z ministrstvom za finance.

Preberite še:

Komentarji: