Za priklop sončne elektrarne potrebujete nov certifikat
V Sodu zahtevajo certifikat za opremo, dobavitalji pa pravijo, da takih zahtev nima nobena druga država.
Odpri galerijo
Priklopov sončnih elektrarn je ponekod že preveč za omrežje, opozarjajo v Sodu. FOTO: Jure Eržen/Delo
Nova sistemska obratovalna navodila distribucijskega sistema električne energije s prilogami (Sondsee), ki zahtevajo nov certifikat za generatorje, ki pretvarjajo enosmerni tok v izmeničnega in v pravo frekvenco, tudi za sončne elektrarne manjše moči, veljajo od 1. marca letos. »Podlaga za navodila je evropska uredba o zahtevah za generatorje (RfG), ki je začela veljati leta 2016, in je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah,« pojasnjujejo v Sistemskem operaterju distribucijskega omrežja z električno energijo (Sodo).
Skladno s Sondsee se za proizvodne naprave, za katere investitorji podajo vloge za priključitev od 1. marca letos, zahteva preverjanje zagotavljanja skladnosti proizvodnih naprav in je podrobneje opredeljeno v prilogi Navodila za priključevanje in obratovanje proizvodnih naprav in hranilnikov priključenih v distribucijsko elektroenergetsko omrežje v poglavju Zagotavljanje in spremljanje skladnosti proizvodnih naprav.
»Vsem bodočim investitorjem, v izogib morebitnim težavam in dolgim časovnim rokom za priključitev, svetujemo, da pred odločitvijo o nakupu proizvodne naprave od ponudnika pridobijo informacije in zagotovila, da njihova oprema v celoti izpolnjuje zahteve za priključitev na distribucijski sistem. Vsi investitorji so s pogoji za priključitev njihove proizvodne naprave seznanjeni v soglasju za priključitev. Navedene nove zahteve za priključitev proizvodnih naprav veljajo za tiste naprave, za katere so bile podane vloge in izdana soglasja za priključitev po 1. marcu letos. Vse druge proizvodne naprave, za katere so bile podane vloge in izdana soglasja do 28. februarja, pa se na distribucijski sistem električne energije priključijo po pogojih iz obstoječega soglasja, izdanega pred 1. marcem,« pravijo v Sodu.
Dodajajo, da želijo omogočiti priključitev čim večjemu številu zainteresiranih uporabnikov omrežja in prispevati k čim hitrejšemu in obširnejšemu zelenemu energetskemu prehodu ob zagotavljanju varnega in zanesljivega obratovanja distribucijskega sistema. »V smeri pospešitve postopkov priključevanja Sodo s proizvajalci in ponudniki opreme za sončne elektrarne aktivno proučuje morebitna odprta vprašanja in išče tehnične rešitve na ta vprašanja,« pravijo.
Po Sondseeju je treba vlogi za priklop sončne elektrarne priložiti bodisi certifikat o opremi pooblaščenega akreditiranega laboratorija, ki mu lahko akreditacijo podeli nacionalni član Evropskega združenja za akreditacijo, ustanovljen po uredbi, bodisi izjavo o skladnosti proizvodne naprave (od proizvajalca ali montažerja) z ustreznimi merilnimi poročili, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje zahtev po RfG, Sondseeju in izdanem soglasju.
Testiranje opreme, ki dokazuje izpolnjevanje zahtev iz uredbe o RfG, lahko opravljajo proizvajalci opreme ali akreditirani merilni laboratoriji, ki jih ta proizvajalec izbere. Izpolnjevanje zahtev dokazujejo proizvajalci opreme z ustreznimi certifikati in merilnimi protokoli, ki te dokumente posredujejo pravnim osebam, ki njihovo opremo montirajo na terenu. Ti pa v imenu investitorjev dokazila dostavijo v postopku priklopa proizvodne naprave distribucijskim podjetjem, ki tak priklop po izpolnitvi vseh zahtev izvedejo. Izvajalec, ki montira proizvodne naprave na konkretnih lokacijah, mora podati izjavo, kako je nastavil zaščite v tej proizvodni napravi, ali poročilo o meritvah zaščit za priključitev v srednjenapetostno omrežje ter poročilo o izpolnjevanju karakteristike jalove energije, ki se izvede z meritvami po postopkih, določenih v prilogah Sondseeja.
»Distribucijska podjetja (Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor in Elektro Primorska) kot pooblaščeni izvajalci samostojno, skladno s stanjem distribucijskega sistema na konkretni lokaciji in skladno s pravili iz Sondseeja odločajo o priključitvi na distribucijski sistem. Pri tem se lahko izvajajo vse mogoče tehnične rešitve, ki so skladne s Sondseejem, pravili obratovanja distribucijskega sistema, tehničnimi zmožnostmi opreme proizvodne naprave in pričakovanimi interesi investitorja proizvodne naprave,« pravijo v Sodu in opozarjajo, da je povečanje obsega vlog za izdajo soglasja za proizvodne naprave velik izziv, veliko bolj zahteven kot priključevanje klasičnih odjemalcev, ker zahteva dodatne analize.
»Prav tako predstavlja problem skupni vpliv več proizvodnih naprav na istem delu omrežja, kjer brez tehnične analize, simulacij in – v vedno več primerih – tudi brez opravljenih enotedenskih meritev kakovosti izdaja soglasja ni mogoča,« še opozarjajo v Sodu.
Da so sončne elektrarne majhnih moči med elektrarnami, ki potrebujejo certifikat, je posledica sprememb, ki jih je predlagal Sodo, ravno za odpiranje možnosti za sodelovanje več malih elektrarn in njihovo sodelovanje v ponudbi sistemskih storitev na trgu. Tako so mejo med razredoma A in B (po uredbi RfG) namesto pri 150 kilovatih (kW) moči določili na 10 kW. »S tem je omogočeno sodelovanje pri sistemskih storitvah v omrežju tudi elektrarnam manjših moči,« pravijo v Sodu.
Za male elektrarne veljajo sicer tudi po uredbi bistveno manj stroga pravila. Obratovanje in priključevanje 10 kW-modula obravnava evropski standard SIST EN 50438.
Skladno s Sondsee se za proizvodne naprave, za katere investitorji podajo vloge za priključitev od 1. marca letos, zahteva preverjanje zagotavljanja skladnosti proizvodnih naprav in je podrobneje opredeljeno v prilogi Navodila za priključevanje in obratovanje proizvodnih naprav in hranilnikov priključenih v distribucijsko elektroenergetsko omrežje v poglavju Zagotavljanje in spremljanje skladnosti proizvodnih naprav.
»Vsem bodočim investitorjem, v izogib morebitnim težavam in dolgim časovnim rokom za priključitev, svetujemo, da pred odločitvijo o nakupu proizvodne naprave od ponudnika pridobijo informacije in zagotovila, da njihova oprema v celoti izpolnjuje zahteve za priključitev na distribucijski sistem. Vsi investitorji so s pogoji za priključitev njihove proizvodne naprave seznanjeni v soglasju za priključitev. Navedene nove zahteve za priključitev proizvodnih naprav veljajo za tiste naprave, za katere so bile podane vloge in izdana soglasja za priključitev po 1. marcu letos. Vse druge proizvodne naprave, za katere so bile podane vloge in izdana soglasja do 28. februarja, pa se na distribucijski sistem električne energije priključijo po pogojih iz obstoječega soglasja, izdanega pred 1. marcem,« pravijo v Sodu.
Take opreme ni nikjer
»Dejstvo je, da je Sodo v Sondsee predpisal karakteristike razsmernikov, ki jih nima predpisanih prav nobena druga država na svetu in zato tudi noben proizvajalec na svetu takšnih razsmernikov ne proizvaja in jih tudi ne bo proizvajal, saj zaradi nekega mikro tržišča, kot je Slovenija, noben ne bo začel razvijati posebnih razsmernikov. To je tako, kot da bi predpisali, da lahko v Sloveniji registriramo samo avtomobile, ki so za 20 odstotkov lažji od standardnih avtomobilov, ker stanje naših cest ne dopušča, da bi po njih vozili standardni avtomobili. In se potem čudili, zakaj moramo hoditi peš, kako da Audi, Toyota, Renault in drugi niso šli razvijati posebnih avtomobilov za slovenski trg,« pravi Robert Otorepec, direktor družbe SOL Navitas.
Dodaja, da je sporočilo, s katerim pozivajo investitorje, naj preverijo, ali ima oprema, ki jim jo ponujajo ponudniki proizvodnih naprav, ustrezne certifikate, višek sprenevedanja, ker »dobro vedo, da na svetu ni razsmernikov, ki bi izpolnjevali zahteve, ki so predpisane v Sondsee«. »S tem delajo ogromno gospodarsko in moralno škodo vsem nam, ki se ukvarjamo z fotovoltaiko v Sloveniji. Da ne omenjam, koliko škode so povzročili že s tem, ko že več kot 500 postavljenih sončnih elektrarn čaka na priklop, sončni dnevi pa minevajo,« še opozarja Otorepec.
»Dejstvo je, da je Sodo v Sondsee predpisal karakteristike razsmernikov, ki jih nima predpisanih prav nobena druga država na svetu in zato tudi noben proizvajalec na svetu takšnih razsmernikov ne proizvaja in jih tudi ne bo proizvajal, saj zaradi nekega mikro tržišča, kot je Slovenija, noben ne bo začel razvijati posebnih razsmernikov. To je tako, kot da bi predpisali, da lahko v Sloveniji registriramo samo avtomobile, ki so za 20 odstotkov lažji od standardnih avtomobilov, ker stanje naših cest ne dopušča, da bi po njih vozili standardni avtomobili. In se potem čudili, zakaj moramo hoditi peš, kako da Audi, Toyota, Renault in drugi niso šli razvijati posebnih avtomobilov za slovenski trg,« pravi Robert Otorepec, direktor družbe SOL Navitas.
Dodaja, da je sporočilo, s katerim pozivajo investitorje, naj preverijo, ali ima oprema, ki jim jo ponujajo ponudniki proizvodnih naprav, ustrezne certifikate, višek sprenevedanja, ker »dobro vedo, da na svetu ni razsmernikov, ki bi izpolnjevali zahteve, ki so predpisane v Sondsee«. »S tem delajo ogromno gospodarsko in moralno škodo vsem nam, ki se ukvarjamo z fotovoltaiko v Sloveniji. Da ne omenjam, koliko škode so povzročili že s tem, ko že več kot 500 postavljenih sončnih elektrarn čaka na priklop, sončni dnevi pa minevajo,« še opozarja Otorepec.
Spodbuda za vključitev na trg se je zdaj izkazala za oviro. FOTO: Ivan Gerenčer/Delo
Dodajajo, da želijo omogočiti priključitev čim večjemu številu zainteresiranih uporabnikov omrežja in prispevati k čim hitrejšemu in obširnejšemu zelenemu energetskemu prehodu ob zagotavljanju varnega in zanesljivega obratovanja distribucijskega sistema. »V smeri pospešitve postopkov priključevanja Sodo s proizvajalci in ponudniki opreme za sončne elektrarne aktivno proučuje morebitna odprta vprašanja in išče tehnične rešitve na ta vprašanja,« pravijo.
Težave v omrežju
Po Sondseeju je treba vlogi za priklop sončne elektrarne priložiti bodisi certifikat o opremi pooblaščenega akreditiranega laboratorija, ki mu lahko akreditacijo podeli nacionalni član Evropskega združenja za akreditacijo, ustanovljen po uredbi, bodisi izjavo o skladnosti proizvodne naprave (od proizvajalca ali montažerja) z ustreznimi merilnimi poročili, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje zahtev po RfG, Sondseeju in izdanem soglasju.
Testiranje opreme, ki dokazuje izpolnjevanje zahtev iz uredbe o RfG, lahko opravljajo proizvajalci opreme ali akreditirani merilni laboratoriji, ki jih ta proizvajalec izbere. Izpolnjevanje zahtev dokazujejo proizvajalci opreme z ustreznimi certifikati in merilnimi protokoli, ki te dokumente posredujejo pravnim osebam, ki njihovo opremo montirajo na terenu. Ti pa v imenu investitorjev dokazila dostavijo v postopku priklopa proizvodne naprave distribucijskim podjetjem, ki tak priklop po izpolnitvi vseh zahtev izvedejo. Izvajalec, ki montira proizvodne naprave na konkretnih lokacijah, mora podati izjavo, kako je nastavil zaščite v tej proizvodni napravi, ali poročilo o meritvah zaščit za priključitev v srednjenapetostno omrežje ter poročilo o izpolnjevanju karakteristike jalove energije, ki se izvede z meritvami po postopkih, določenih v prilogah Sondseeja.
»Distribucijska podjetja (Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor in Elektro Primorska) kot pooblaščeni izvajalci samostojno, skladno s stanjem distribucijskega sistema na konkretni lokaciji in skladno s pravili iz Sondseeja odločajo o priključitvi na distribucijski sistem. Pri tem se lahko izvajajo vse mogoče tehnične rešitve, ki so skladne s Sondseejem, pravili obratovanja distribucijskega sistema, tehničnimi zmožnostmi opreme proizvodne naprave in pričakovanimi interesi investitorja proizvodne naprave,« pravijo v Sodu in opozarjajo, da je povečanje obsega vlog za izdajo soglasja za proizvodne naprave velik izziv, veliko bolj zahteven kot priključevanje klasičnih odjemalcev, ker zahteva dodatne analize.
1. marca letos se je priklop sončnih elektrarn ustavil. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
»Prav tako predstavlja problem skupni vpliv več proizvodnih naprav na istem delu omrežja, kjer brez tehnične analize, simulacij in – v vedno več primerih – tudi brez opravljenih enotedenskih meritev kakovosti izdaja soglasja ni mogoča,« še opozarjajo v Sodu.
Manjši imajo manj stroga pravila
Da so sončne elektrarne majhnih moči med elektrarnami, ki potrebujejo certifikat, je posledica sprememb, ki jih je predlagal Sodo, ravno za odpiranje možnosti za sodelovanje več malih elektrarn in njihovo sodelovanje v ponudbi sistemskih storitev na trgu. Tako so mejo med razredoma A in B (po uredbi RfG) namesto pri 150 kilovatih (kW) moči določili na 10 kW. »S tem je omogočeno sodelovanje pri sistemskih storitvah v omrežju tudi elektrarnam manjših moči,« pravijo v Sodu.
Za male elektrarne veljajo sicer tudi po uredbi bistveno manj stroga pravila. Obratovanje in priključevanje 10 kW-modula obravnava evropski standard SIST EN 50438.
