Zaradi okužbe s klopi umre en človek na dve leti
Med pandemijo covida-19 je zaupanje Slovencev v cepiva in različne vrste bodisi obveznih bodisi priporočljivih cepljenj upadlo. Izjema je le precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, ki je bila lani 96-odstotna, kar po oceni stroke zagotavlja ustrezno zaščito družbe. Kakšen pa je vpliv nižje precepljenosti na zaščito celotne populacije?
Odgovor na to in na druga vprašanja v zvezi z ozaveščenostjo in zaščito pred boleznimi, ki jih lahko preprečimo s cepljenjem, so na okrogli mizi kluba STA iskali pri predsednici razširjenega strokovnega kolegija za družinsko medicino Danici Rotar Pavlič, zdravnikih Janezu Tomažiču in Mojci Rožič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana ter pri vodji Centra za nalezljive bolezni NIJZ Marti Vitek Grgič. Kratek odgovor se glasi: Ključna sta interes in informiranost.
Cepljenje proti pnevmokokom v otroški dobi je pomembno za otroke same. Druga plat medalje pa je, da so otroci tudi prenašalci – »bioteroristi«, saj imajo nosno in žrelno sluznico do 60 odstotkov naseljeno s pnevmokoki. Običajno jih varujejo tudi stari starši, ki se jim otroci vržejo okrog vratu. To je »poljub smrti« za babice in dedke. Precepljenost otrok je zato treba izboljšati, saj s tem zmanjšamo prenašanje in izboljšamo kolektivno imunost.
Janez Tomažič
Kot pravi Grgičeva, smo v Sloveniji relativno uspešni zlasti pri obveznem cepljenju otrok in mladostnikov, pri priporočenih cepljenjih za odrasle – proti gripi, covidu in pnevmokoknim okužbam – pa smo med najslabšimi v EU, posebej v skupinah starejših oseb in kroničnih bolnikov: »Ljudje so izgubili občutek, da bolezni, ki se jih da preprečiti s cepljenjem, predstavljajo grožnjo. Že globalna raziskava iz leta 2016 je pokazala, da smo na repu držav glede zaupanja v varnost in učinkovitost cepiv. Covid pa je zaupanje v cepljenje še poslabšal,« pravi Grgičeva, Tomažič pa dodaja: »Če bi se vsako leto redno cepili proti gripi in bili precepljeni proti pnevmokokom, klinika že nekaj časa ne bi imela 'oddelka hodnik'.« Slabo prakso med samimi delavci tudi v zdravstvu pa dokazujejo naslednji podatki: Na UKC se je proti gripi cepilo 13 odstotkov zaposlenih, od tega 35 odstotkov zdravnikov. Na infekcijski kliniki se jih je cepilo 28 odstotkov, od tega 68 odstotkov zdravnikov, 22 odstotkov zaposlenih v zdravstveni negi in 16 odstotkov strežnic.
Po podatkih NIJZ je precepljenost proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in hepatitisu B v Sloveniji v 2022 padla pod 90 odstotkov; pred pandemijo je bila okrog 95-odstotna. Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam smo uvedli v 2015 in takrat zabeležili okrog 50-odstotno precepljenost dojenčkov. Leta 2020 je narasla na 70 odstotkov, lani pa bila le še 61-odstotna.
Tudi precepljenost deklic proti HPV se je v zadnjem šolskem letu s predpandemičnih 60 znižala na samo 44 odstotkov. Cepljenje dečkov proti HPV smo uvedli 2021; prva generacija je dosegla 23-odstotno precepljenost.
Rožičeva opozarja: »Prepogosto v ambulanti srečujemo otroke, ki prebolevajo gripo, a obstaja cepivo. Ali pa otroke, ki prihajajo s hujšimi težavami pri prebolevanju noric.«
Tudi odrasli se premalo zavedajo posledic necepljenja
Precepljenost proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki je bilo uvedeno po letu 2019, je le desetodstotna. Precepljenost proti gripi je v sezoni 2021/22 padla na vsega osem odstotkov, sezono prej je bila desetodstotna. Tudi v populaciji starejših od 65 let je upadla na 25 odstotkov, kar je daleč od priporočil SZO, ki pri starejših kroničnih bolnikih priporoča 75-odstotno precepljenost.
Pavličeva opaža, da se za cepljenje proti KME ljudje bolj odločajo v času medijskih kampanj: »Proti gripi velja splošna skepsa, za pljučnico pa se cepijo, če jim predlaga zdravnik.«
Izkušnje zdravnika Tomažiča z infekcijske klinike so še bolj skrb vzbujajoče. »Pri nas,« pravi, »se pogosto znajdejo najhujše bolezni, ki jih lahko učinkovito preprečimo s cepljenjem. Lani smo imeli v Sloveniji 150 primerov KME, ki lahko povzroči hude težave in človeka za vse življenje priklene na posteljo. Zaradi KME pri nas po nepotrebnem vsaki dve leti umre en človek, medtem ko ga v Avstriji že desetletje nimajo; ker so preprosto bolj ozaveščeni in se cepijo. To je nepotrebna bolezen, zanjo imamo odlično mrtvo cepivo, ki ima le malo neželenih stranskih učinkov.«
Slovenci po covidu-19 še manj zaupamo cepivom in cepljenju.
Po cepljenju proti gripi, covidu in pnevmokoknim okužbam na repu EU.
Zaupanje v cepiva odvisno od interesa in ustrezne informiranosti.
