Zaradi pritožb na Petričku še ne bo kresovanja

Kmet Peter Šah bi območju rad vrnil nekdanji sloves, zadevo so zavlekle in zapletle pritožbe novoustanovljene družbe De Invest.
Fotografija: Petriček je bil takoj po vojni kraj groze mnogih otrok, kasneje pa priljubljena izletniška točka. Danes vse propada. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Odpri galerijo
Petriček je bil takoj po vojni kraj groze mnogih otrok, kasneje pa priljubljena izletniška točka. Danes vse propada. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Celje – Primestno izletniško točko Griček, po nekdanjih in ponovnih lastnikih imenovano Petriček, so dediči denacionalizacijskega upravičenca več let neuspešno prodajali. Na ponovno ponudbo maja lani se je odzval sosednji kmet Peter Šah s predkupno pravico. Čeprav so Šahovi upali, da bodo lahko že letos gostili kresovanje ob 1. maju, so načrte prekrižale pritožbe družbe De invest. Ta je bila ustanovljena tri dni pred objavo ponudbe za prodajo 4,6 hektara velikega Petričkovega posestva. Petričkovi izjav ne dajejo, občine pa območje ne zanima.

Po drugi svetovni vojni je bil Petriček prevzgojni dom za otroke, katerih starši so bili žrtve povojnih pobojev. FOTO: arhiv Muzeja novejše zgodovine Celje
Po drugi svetovni vojni je bil Petriček prevzgojni dom za otroke, katerih starši so bili žrtve povojnih pobojev. FOTO: arhiv Muzeja novejše zgodovine Celje


Družina Petriček je v denacionalizaciji dobila vrnjenih okoli 7,5 hektara kmetijskih zemljišč, gozd in nekdanjo gostilno, odločba o denacionalizaciji je postala pravnomočna leta 2009. Območje, kjer so se zbirale številne generacije Celjanov, je bilo prej v lasti Mestne občine Celje, ki je leta 2003 lastninsko pravico prenesla na športno zvezo. Družina Petriček je pozneje od Športne zveze Celje zahtevala 237.500 evrov uporabnine z obrestmi, leta 2015 pa je odstopila od zahteve v zameno za igrišče ob propadlem gostišču. Leto pozneje so Petričkovi s sodbo vrhovnega sodišča dosegli še odškodnino zaradi precej znižane vrednosti nepremičnine.

Tomaž Petriček, edini dedič, ki živi v Sloveniji, izjav ne daje. Tako tudi ni hotel odgovoriti na vprašanje, ali so se pred prodajo območja s komerkoli že dogovorili za nakup. »To je povsem zasebna zadeva,« je le dejal.
 

Hiše ali prostor za druženje?


Najprej so nepremičnine prodajali za več kot pol milijona evrov, nato je cena padala. Sosed Peter Šah mlajši se spominja, da so jim Petričkovi, od katerih so že pred časom kupili 3,5 hektara kmetijskih zemljišč, preostale nepremičnine ponujali za 230.000 evrov, vendar je bila za Šahove cena previsoka. Pozneje so opazili, da je po zemljiščih hodil geometer, zato so spremljali objave na oglasni deski celjske upravne enote. Precej nižja ponudba – za 173.000 evrov – je bila 11. maja lani objavljena na oglasni deski, menda pa je je le nekaj centimetrov kukalo izpod drugih listov. Peter Šah starejši je ponudbo za nakup oddal zadnji možni dan.
De invest ima poštni nabiralnik, v prostorih pa že več mesecev ni bilo nikogar. FOTO: Špela Kuralt/Delo
De invest ima poštni nabiralnik, v prostorih pa že več mesecev ni bilo nikogar. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Ni bil edini kupec, je pa kot sosednji kmet v najboljšem vrstnem redu predkupnih upravičencev. Območje je hotela kupiti tudi družba De invest iz Celja. Neuradno naj bi na tem območju hoteli graditi več stanovanjskih hiš. Podjetje je bilo ustanovljeno 8. maja 2018, torej tri dni preden so Petričkovi dali ponudbo za nakup zemljišč. Namene družbe De invest smo želeli preveriti pri družbenikih in direktorjih Mateju Denovniku in Aleksandru Erkiću, vendar družba nima objavljenega niti enega kontakta. Na Kidričevi 24 v Celju, kjer imajo sedež, je le poštni nabiralnik, prostor pa je po navedbah preostalih, ki delajo v stavbi, že nekaj mesecev prazen.

Družba je novembra lani vložila pritožbo na odločbo upravne enote, ki je odobrila Šahov nakup zemljišč, češ da Šah ni pravočasno dokazal, da ima status kmeta. Kmetijsko ministrstvo je pritožbo De investa, ki mu preostane le še upravni spor, zavrnilo. Šahovi so celotno območje pred morebitno odtujitvijo ali obremenitvijo zavarovali z začasno odredbo sodišča. Postopki, ki so bili v tem primeru presenetljivo počasni, še niso zaključeni.

V propadajočem gostišču je letos tudi zagorelo, smeti so sosedje že nekajkrat sami odpeljali. FOTO: Špela Kuralt/Delo
V propadajočem gostišču je letos tudi zagorelo, smeti so sosedje že nekajkrat sami odpeljali. FOTO: Špela Kuralt/Delo

 

Občina nima interesa


O kupcih in njihovih namerah na Gričku na občini uradno ne vedo ničesar. Odgovorili so le, da se za uveljavljanje predkupne pravice niso odločili, ker je bila odkupna cena previsoka in ker bi kompleks zahteval velika vlaganja. So pa že pred leti, ko je bila na tnalu športna zveza, odgovorili, da so za podobne vsebine namenili mestni gozd, Celjsko kočo in Šmartinsko jezero. Prostorski načrti za območje na Gričku pa še vedno predvidevajo športne objekte in gostinsko-turistično dejavnost, dodajajo na občini: »Pobude za spremembo namembnosti nismo prejeli, prav tako se v zvezi z obravnavanim območjem nihče ni oglasil na Mestni občini Celje.«

Komentarji: