Stroka ne ve, koliko specialistov potrebujemo

Računsko sodišče v revizijskem poročilu Skrb za učinkovit vstop zdravnikov na trg dela (in sicer med letoma 2008 in 2019) ugotavlja, da ministrstvo za zdravje in Zdravniška zbornica Slovenije ne vesta, koliko zdravnikov specialistov je treba dodatno zagotoviti, katere ter kako, so pojasnili v sporočilu za javnost.

Z revizijo se je, kot so zapisali ob poročilu, računsko sodišče odzvalo na številna opozorila zdravniške stroke v zadnjih letih, da v Sloveniji primanjkuje zdravnikov, še posebej pa zdravnikov družinske medicine.



»V obdobju, na katero se nanaša revizija, ministrstvo za zdravje in Zdravniška zbornica Slovenije po mnenju računskega sodišča nista bila učinkovita pri skrbi za učinkovit vstop zdravnikov na trg dela, poleg tega ni bilo mogoče potrditi, da sta bila učinkovita pri izboljševanju razmerja med potrebnim in razpoložljivim številom zdravnikov. Računsko sodišče je namreč ugotovilo, da ministrstvo za zdravje in Zdravniška zbornica Slovenije nista poskrbela za ugotavljanje dejanskih potreb po zdravnikih niti za ugotavljanje razlogov za morebitno pomanjkanje zdravnikov v okviru posameznih specialnosti. Zaradi tega tudi nista mogla poskrbeti za to, da bi se razlogi za domnevno pomanjkanje zdravnikov uspešno odpravljali,« navaja računsko sodišče. Glavna vzroka za neučinkovito skrb pri vstopu zdravnikov na trg dela sta po njihovem ta, da ni mogoče ugotoviti dejanskih obstoječih zdravniških kapacitet niti ni mogoče oceniti potreb po dodatnih zdravnikih. 

Noben deležnik ne ugotavlja, koliko efektivnih ur zdravniškega dela na mesec opravi posamezni zdravnik v okviru različnih oblik izvajanja zdravniške službe in pri različnih izvajalcih v mreži javne zdravstvene službe. Tako podatki, koliko je vsak posamezni zdravnik dejansko aktiviran v zdravniški službi, ne obstajajo. Vzpostavljen ni niti ustrezen sistem ocenjevanja potreb po zdravnikih.


 

Potrebe so se ugotavljale od spodaj navzgor in niso bile nujno realne

Ker ministrstvo in zbornica tudi nista poskrbela za sistemsko ureditev ocenjevanja trenutnih, kratkoročnih in srednjeročnih potreb po zdravnikih, sta potrebe po zdravnikih ugotavljala vsako leto sproti, in sicer izključno v okviru javnih razpisov za specializacije. Ob odsotnosti predpisane natančne metodologije za ugotavljanje potreb sta tako pri vsakem razpisu pripravila lastni metodologiji, na podlagi katerih pa je bilo določanje števila in vrst specializacij večinoma nepregledno in arbitrarno. »Obstoječa ureditev je omogočala, da so se potrebe po zdravnikih in s tem po specializacijah v praksi ugotavljale 'od spodaj navzgor' namesto od 'zgoraj navzdol', kar je lahko pomenilo, da potrebe niso bile nujno realne.« 

Ob odsotnosti potrebnih podatkov za natančno ugotovitev obstoječih zmogljivostih zdravnikov ter ob odsotnosti natančno določene metodologije za ugotavljanje potreb po zdravnikih tako ministrstvo in zbornica nista imela pogojev za ugotavljanje primanjkljaja specialistov na določenih specialističnih področjih in po regijah. Kot piše v poročilu, pa je ministrstvo v letu 2017 razvilo model, ki bi po mnenju računskega sodišča lahko bil podlaga za učinkovito načrtovanje zdravniškega kadra.

Računsko sodišče je od ministrstva za zdravje zahtevalo izvedbo devetih popravljalnih ukrepov in mu podalo enajst priporočil za izboljšanje vstopa zdravnikov na trg dela.