Želeli bi odpustke za tiste z več in manj

Podjetja z manj kot 10 odstotki upada ne bi vračala sredstev, tista z več kot 60 pa potrebujejo pomoč.
Fotografija: Od oktobra bo pogoj za pridobitev subvencij za čakanje na delo najmanj 30-odstotni upad prihodkov v primerjavi z letom 2019. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
Od oktobra bo pogoj za pridobitev subvencij za čakanje na delo najmanj 30-odstotni upad prihodkov v primerjavi z letom 2019. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Ljubljana – Podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo, ureditev plačila karantene in temeljni dohodek za samozaposlene so med ukrepi, ki jih v petem protikoronskem paketu (PKP#5) podpirajo tako sindikati kot delodajalci. Ti po tem svežnju, katerega čistopis naj bi bil pripravljen danes, vlado pozivajo k še nekaterim dodatnim korakom, ki pa ne bodo nujno naleteli na razumevanje pri socialnih partnerjih.

Preberite še: Tri dni bolniške brez obiska zdravnika

Od oktobra bo pogoj za pridobitev subvencij za čakanje na delo najmanj 30-odstotni upad prihodkov v primerjavi z letom 2019. Do zdaj je bil »vstopni prag« desetodstotni upad, nekatera podjetja so, kot kaže, precenila vpliv epidemije na njihovo poslovanje. »Zadovoljni smo s tem, da država pomaga podjetjem s čakanjem na delo, manj zadovoljni pa s tem, da bi morala tista, ki imajo manj kot deset odstotkov upada, ta sredstva vračati. To se nam ne zdi v redu, saj so s tem kaznovana uspešna podjetja. Vlada mora to razumeti in naj sredstva nameni za razvoj podjetja ali stimulacijo zaposlenih v kriznem času,« je komentiral Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), po srečanju s predsednikom NSi Matejem Toninom. V OZS posebej podpirajo ponovno uvedbo 1100 evrov temeljnega dohodka za samozaposlene in 250 evrov nadomestila za karanteno zanje, menijo pa, da bi morali biti tudi samozaposleni upravičeni do nadomestila, če je karantena odrejena otroku.



FOTO: Leon Vidic/Delo
FOTO: Leon Vidic/Delo


»Novi sveženj prinaša tudi tridnevno bolniško brez obiska zdravnika, ki jo bomo delodajalci in zaposleni zelo spremljali, da vidimo, kakšni bodo učinki. Kar bo še treba rešiti v zakonodaji, je ureditev likvidnostne sheme, da bo privlačnejša za podjetja, treba se bo ukvarjati tudi z vprašanjem prizadetih panog, ker vidimo, da nekateri deli gospodarstva zelo dobro okrevajo, nekateri pa so še vedno prizadeti,« je strnila Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije. Vprašanje, ki bo po njenem mnenju postalo zelo pomembno prihodnje leto, je minimalna plača – ta zdaj znaša 940 evrov bruto oziroma okoli 700 evrov neto brez vključenih dodatkov. Po veljavnem zakonu pa bi se morala januarja začeti uporabljati formula, po kateri minimalna plača za najmanj 20 odstotkov presega preračunane minimalne življenjske stroške. »Ocenjeno je, da se bo minimalna plača zvišala za najmanj devet odstotkov, kar z vsemi dodatki pomeni kar precejšnje zvišanje in ponovno rušenje plačnih razmerij v podjetjih. Posledica tega pa je velika izguba delovnih mest. Pri prejšnjem velikem zvišanju smo s 50.000 brezposelnih prišli do strukturne brezposelnosti 70.000, ki se ni izboljšala niti v času najbolj rekordnega zaposlovanja.« Predlagajo, da se vsaj za leto 2021 minimalna plača zamrzne na sedanji višini, saj, kot se je izrazila, leto 2021 ni leto za eksperimentiranje, uvedba formule pa bi to bila.

V Klubu slovenskih podjetnikov so po beseda Jureta Kneza vladi predlagali, da bi ukrepe vodili na dveh ravneh – za tiste z do 30 odstotki upada tako, kot je predvideno, za podjetja s 60 odstotki ali celo večjim upadom pa bi ves znesek nadomestila za čakanje na delo (kot v PKP#1, to je do 80 odstotkov povprečne plače) plačala država.

Preberite še:

Komentarji: