Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan
Po sklepu osvobodilnega gibanja je vseslovenska proslava ob smrti Franceta Prešerna prvič potekala že leta 1941. Dogodek so takrat izpeljali 7. februarja, medtem ko je proslava na dejanski dan smrti Prešerna prvič potekala leta 1945. Leto kasneje so bile prvič podeljene tudi nagrade, ki danes nosijo ime po našem največjem pesniku. Vsako leto je podeljenih največ osem nagrad, od tega dve Prešernovi nagradi za življenjsko delo in šest nagrad Prešernovega sklada.
Prisotnost Prešerna
Pesnik iz Vrbe je umrl pred 173 leti v Kranju, star 48 let, z neformalnim praznikom Ta veseli dan kulture pa se Slovenci 3. decembra spominjamo tudi njegovega rojstva. France Prešeren tako ostaja v zavesti Slovencev, z njim si ime deli 294 prebivalcev Slovenije. Največ Francetov najdemo v osrednjeslovenski regiji, medtem ko tega imena praktično ni v Pomurski regiji. Je pa zato v Pomurski regiji nekoliko več oseb s sorodnim imenom Franc, ki je obenem tudi najpogostejše moško ime v Sloveniji. To ime ima na osebnem dokumentu zapisano 21.467 Slovencev, kar prekaša celo ime Janez. Teh je manj kot 20.000, in se med moškimi imeni uvršča na drugo mesto.
Tudi priimek našega največjega pesnika najpogosteje srečamo v osrednjeslovenski regiji. V Sloveniji je sicer skupno 344 prebivalk in prebivalcev, ki imajo isti priimek kot nesrečni romantik, čigar kip stoji v centru prestolnice in pogleduje proti premožni Primičevi Juliji.
Prešerna smo upodobili tudi na svoji valuti. Ko je Slovenija leta 1992 tolarske bone zamenjala s pravimi tolarskimi bankovci, so se na teh znašli pomembne Slovenke in Slovenci. Po Primožu Trubarju, Janezu Vajkardu Valvasorju, Juriju Vegi, Rihardu Jakopiču, Jakobu Gallusu in Jožetu Plečniku, se je na bankovcu za tisoč tolarjev znašel tudi France Prešeren. Bankovcu za 5000 tolarjev je obraz posodila Ivana Kobilca, medtem ko je bil na 10.000 tolarjih upodobljen največji slovenski pisatelj Ivan Cankar. Prešerna na denarju ohranjamo še danes; njegov reliefni obris portreta je upodobljen na kovancu za dva evra.
Brezplačni vstopi
Praznik je od leta 1991 dela prosti dan, hkrati pa je na ta dan prost tudi vstop v kulturne ustanove. Tako je denimo mogoče obiskati znamenitosti v rojstni vasi Franceta Prešerna. Zaradi slabih epidemioloških razmer letos ni tradicionalnega pohoda in proslave, vseeno pa je potep iz Vrbe v druge vasi pod Stolom mogoče opraviti samostojno, poudarjajo organizatorji. Obiskati je možno Prešernovo rojstno hišo, Čopovo rojstno hišo, Finžgarjevo rojstno hišo ter čebelnjak Antona Janše. Ti so za obiskovalce odprti od 8. do 16. ure. Vstop je brezplačen, obiskovalci morajo upoštevati PCT pogoje.
Dan odprtih vrat tudi letos poteka v Predsedniški palači, kjer so število udeležencev zaradi epidemije omejili, termini pa so že zasedeni. Iz Predsedniške palače sporočajo, da bo naslednji dan odprtih vrat v sredo, 27. aprila, ko praznujemo dan upora proti okupatorju, za tem pa v nedeljo, 1. maja, ko praznujemo praznik dela. Prijave že sprejemajo.
Svoja vrata prešerno odpirajo tudi muzeji in galerije po državi. Večina teh podrobne podatke o vstopu objavlja na spletu, dostopni pa so tudi preko telefona. Brezplačni vstopi so tako možni praktično povsod, od Pomurskega muzeja v Murski Soboti do Pokrajinskega muzeja Koper. Vrata brezplačno odpirajo tudi nekateri slovenski gradovi in rojstne hiše pomembnih Slovencev.
Tradicionalni recital
V sklopu praznika se ob 12. uri začenja tradicionalni recital Prešernove poezije, ki ga organizira Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS). Branje poezije je vsako leto potekalo po večjih slovenskih mestih, na ljubljanskem Prešernovem trgu pa je tretji nacionalni program – program ARS – zagotavljal tudi prenos branja. Zaradi epidemioloških ukrepov so se igralke in igralci letos s trgov slovenskih mest preselili v radijski studio.
Letošnji recital je 36. po vrsti, prireditev pa se je začela kot protest v nekdanji skupni državi, pojasnjujejo v ZDUS: »Prireditev se je pred šestintridesetimi leti začela kot protest, kot delček borbe za slovensko kulturno avtonomijo v okviru nekdanje skupne države. Nastala je kot odgovor in protest zoper namene politikov, da na območju nekdanje skupne države naredijo eno kulturno ministrstvo ter s tem zmanjšajo moč slovenske besede in slovenske državotvorne drže.«
Prešernove nagrade
V sklopu praznika so bile na včerajšnji proslavi podeljene Prešernove nagrade, ki od leta 1946 osvetljujejo vrhunske dosežke na področju umetnosti. Letošnjo nagrado za življenjsko delo sta prejela klasični filolog in prevajalec Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent Mirko Cuderman.
Podeljene so bile tudi nagrade Prešernovega sklada, prejemniki pa so: Anja Štefan (pesnica in pisateljica), Jette Ostan Vejrup (dramska igralka), Damijan Močnik (skladatelj), Andreja Zakonjšek Krt (sopranistka), Dušan Kirbiš (slikar) in Špela Čadež (režiserka ter avtorica animiranih filmov).
V Delu smo opravili intervjuje z vsemi nagrajenci. Pogovore najdete tukaj.
